Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični, Zavod Prijetno domače, Občina Ivančna Gorica, Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica in JSKD OI Ivančna Gorica razpisujejo mednarodni likovni natečaj ob Jurčičevem letu in vabijo mlade likovnike do 17. leta starosti k udeležbi.
V letu 2021 se spominjamo 140. obletnice smrti Josipa Jurčiča (4. 3. 1844–3. 5. 1881), slovenskega pisatelja, pesnika in časnikarja, avtorja prvega slovenskega romana Deseti brat. Jurčič je bil ena od osrednjih kulturnih in političnih oseb druge polovice 19. stoletja. Praznujemo 150 let od prevzema uredniškega dela za časnik Slovenski narod (1871–1881), 160 let, odkar je kot sedemnajstletnik napisal Pripovedko o beli kači, 140 let od izida romana Rokovnjači in tudi od izida prve številke Ljubljanskega zvona (1881–1941), ki ga je zasnoval s Tavčarjem, Levcem in Kersnikom.
Spoštovani likovni ustvarjalci!
Josip Jurčič je znan kot pisatelj s slikovitim jezikom, ki želi v svojih delih pričarati pestrost sveta, da lahko z notranjimi očmi uzremo pokrajino, v katero je postavil svoje literarne junake. Vabimo vas, da se potopite v njegov literarni svet in likovno poustvarite Deseto deželo. Prilagamo citat za izhodišče prikaza detajla pokrajine in vas spodbujamo, da odlomek po svoje razgradite in ustvarjalno upodobite izbrani detajl.
“Hitro se opravi in odpre okno. Zdaj šele je mogel natančneje ogledati kraj in lego gradu, svojega novega stanovanja. Slemenice so stale na nizki višini. Vrt, z gostim sadjem preraščen, katerega je sinoči le na pol videl, razprostiral se je po rebri posebno lepo na južno stran. Precej za vrtom pa se je začel travnik ob obeh plateh malega potoka, ki se je daleč po vedno ožji dolini med vrbovimi grmi vil in bleščal v jutranjem soncu. Tudi velika samotna lipa, ki je ponosno na samem raztezala široko razraščene veje, dala se je s strani zapaziti. Konec dolgega žleba se je potok nalival v širok ribnjak, ki je bil majhnemu jezeru podoben. Na obe plati ribnjaka pa se je vzdigovala strmina, na desni strani gosto preraščena, na levi pa gola, kamenita tja do vasice, ki se je, na vzvišenini stoje, okolici kaj lepo podajala. Med gradom in vasjo je bila majhna podružna cerkvica z ograjenim pokopališčem, katero so bili nekdanji slemeniški gospodje postavili. Proti vzhodu čez vrt in čez travnik pak je Kvas videl posamno večje domovje; vendar, ker je stalo tik hoste in se ni veliko videlo iz drevja, zato ni mogel razsoditi, ali je hiša premožnega kmečkega moža ali pa gradič. Visoki macesni in redno nasajene lipe so kazale na gradič. To je bil Polesek.”
Josip Jurčič: Deseti brat, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1977, str. 21 in 22.
Ustvarjanje:
- Izhodišče in poudarek likovne upodobitve sta na posameznem detajlu iz odlomka, navedenega v razpisu.
- Uporabljene so lahko različne izrazne likovne prvine (ploskev, tekstura, oblika, linija, točka, svetloba).
- Možne so različne slogovne interpretacije, ki izhajajo iz zgodovine upodobitve krajine.
- Uporabljene so lahko različne slikarske in risarske tehnike (akvarel, pastel, tempera, kolaž, oglje in grafične ter mešane tehnike).
- Predpisan format za vse izdelke je A3.
- Na vsakem izdelku je treba s svinčnikom na zadnji strani v desnem kotu navesti: ime in priimek avtorja, razred in starost, naslov likovnega dela, likovno tehniko, mentorja.