Back to Top

Monthly Archives: november 2021

Dr. Peter Urbanc je bil eden najvidnejših kanadskih Slovencev v času osamosvajanja Slovenije. V letih 1990 – 1992 je bil zelo aktiven v Slovensko-kanadskem svetu, ki je pred prvimi večstrankarskimi volitvami organiziral zbiranje sredstev za stranke Demosa, pred plebiscitom izvajal kampanjo za podporo samostojni državi, po 25. juniju 1991 pa številne shode in demonstracije v Torontu, kjer so zahtevali umik Jugoslovanske ljudske armade in mednarodno priznanje Republike Slovenije. Do osamosvojitve Slovenje je bil kot zastopnik Slovenske demokratske stranke tudi član Narodnega odbora za Slovenijo, ki so ga sestavljale predvojne slovenske parlamentarne stranke. Po osamosvojitvi se ni strinjal z ostalimi člani odbora o njegovi razpustitvi. Menil je, da bi Slovenija v času tranzicije potrebovala neodvisno politično podporo.

 

Dr. Urbanc je postal zelo znan tudi po tem, da je več let izdajal informativni list s komentarji o politični situaciji v Sloveniji in o odnosih poosamosvojitvenih vlad do slovenskih izseljencev. Bil je izjemno obveščen in številni so se čudili, kje je našel vse informacije. Poznan je tudi kot redni obiskovalec študijskih dnevov na Dragi pri Trstu. Kmalu po osamosvojitvi je tam tudi nastopil s predavanjem o kolaboraciji v luči mednarodnega prava in prakse. Osredotočil se je na razlike med nedovoljeno kolaboracijo, dovoljeno in celo zapovedano, ki je v interesu okupiranega naroda.

 

Peter Urbanc se je po končani klasični gimnaziji že kot študent prava osredotočil predvsem na mednarodno vojno pravo in raziskovanje arhivov. Sprva je študiral v Ljubljani, nato pa nadaljeval v Padovi in Milanu, kjer je tudi dokončal svoj doktorat. Kasneje, leta 1946 pa je diplomiral še iz časnikarstva na svobodni univerzi v Bruslju. Že prej, med drugo svetovno vojno je deloval kot uspešen trgovec z znamkami predvsem na relaciji Beograd-Milano. Zaradi nevarnosti komunistične revolucije ga je pot vodila v Italijo, nato čez Belgijo in Francijo ter Latinsko Ameriko. Na koncu se je leta 1950 naselil v Torontu, ki je kasneje postal tudi njegov dom in kjer je vrsto let delal kot uspešen potniški agent in notar. Dr. Urbanc in njegov poslovni partner dr. Karl Žužek sta bila prva kanadska potniška agenta, ki sta imela čarterske polete iz Toronta v Ljubljano, Zagreb in Beograd med leti 1959 in 1984, ko je na ta način vsako leto v Jugoslavijo potovalo do 5.000 potnikov. Večinoma je šlo za izseljence, ki so obiskovali domovino.

Vir: Rafaelova družba

Kot politični emigrant do osamosvojitve dr. Urbanc ni smel stopiti v Slovenijo, kajti v njegovi kartoteki je imel označbo za »sovražno emigracijo« in navodilo za takojšnjo aretacijo ob prihodu na jugoslovansko mejo. V Torontu je bil več let tajnik Slovenskega narodnega odbora ter napisal vrsto člankov, ki jih je objavil emigrantski tisk. Aktiviral se je tudi v begunski Slovenski demokratski stranki, kjer je bil generalni tajnik. Redno je pisal tudi komentarje v reviji Slovenska država, ki je izhajala v Torontu in se že zelo zgodaj zavzemala za samostojno slovensko državo. Vrsto let je bil aktiven tudi v Slovensko-kanadskem svetu, ki je od ustanovitve leta 1978 do leta 1998 organiziral različne prireditve, kot so bile Slovenski dan in Slovenian summer camp, od srede 80. let do srede 90. let pa tudi štiri ali pet mesečnih seminarjev v zimskih mesecih v župnijski dvorani, kjer so pripadniki slovenske skupnosti v Ontariju predavali na različne teme.

 

Kot zanimivost lahko  poudarimo, da je dr. Urbanc leta 1978 zasnoval predlog za slovenski denar in dal kovati slovenske zlatnike in srebrnike. 1984 leta je izdal knjigo o Slovencih v Kanadi. Po osamosvojitvi je večkrat nastopil na Taboru Slovencev po svetu, ki ga vsako leto organizira izseljensko združenje Slovenija v svetu. Na enem izmed taborov je v predavanju dejal, da so izseljenci na samostojno Slovenijo čakali dolgih 50 let vendar jim je novica pred 30. leti dala novo politično svobodo ter še večjo zagnanost za delovanje v organizacijah, ki so ohranjale slovenstvo. Dejal je tudi, da se izseljenci ne bodo vrnili praznih rok, ampak bodo s seboj prinesli humano, gospodarsko, kulturno in politično razgledanost.

 

Neutrudno se je boril za priznanje pravic in dostojanstva slovenskih političnih izseljencev. Želja po samostojni državi in bivanju v njej je bila izjemno močna, to pričajo njegova pisma sorodnikom, ki jih je velikokrat končal z besedami »nasvidenje v Ljubljani«. Takrat drzna želja, ki pa se je kasneje tudi uresničila, čeprav si je sam želel več enostavnejših rešitev pri postopkih pridobivanja državljanstva, denacionalizacije ter volilnih pravic emigrantov. Kljub temu je pomagal številnim Slovencem v Kanadi, da so si uredili dokumente za državljanstvo, priznanje pokojnine ter drugih pravnih zadevah. V svojem 67. letu je lahko zopet varno stopil na tla svoje domovine, Slovenije. Peter Urbanc je umrl leta 2016.

Pustna sobota v Zrenjaninu

Pustna sobota je bia norčava tudi pri Slovencih iz Slovenskega društva Planika Zrenjanin v Srbiji. Nekaj utrinkov je zbrala Milena Spremo. V soboto, 10. februarja, smo organizirali izjemno pustno doživetje ob kreativni delavnici za učence pouka slovenskega jezika, ki je bila…

28. Tabor slovenskih otrok po svetu

Pri Svetovnem slovenskem kongresu tudi v letošnjem letu pripravljajo tabor za slovenske otroke po svetu. Več informcij najdete spodaj.   Vabimo te, da se nam pridružiš med 7. in 12. julijem 2024 v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Radenci ob Kolpi.  …

Praznovanje Prešernovega dne pri Društvu Slovencev Planika Zrenjanin v Srbiji

Slovenski kulturni dan so obeležili tudI člani Društva Slovencev Planika Zrenjanin iz Srbije. Nekaj utrinkov pestrega dogajanja je strnila Milena Spremo. Vabljeni k branju.  Na večer pred slovenskim kulturnim praznikom je v dvorani Opera & Theatre Madlenianum v Beogradu odjeknil…

V Ivanovu v Srbiji so obeležili Dan maternega jezika

V Ivanovu v Srbiji so praznovali Dan maternega jezika. Prireditev je nosila naslov Materni jezik kot varuh kulturne identitete. Prispevek o dogodku so pripravili v Združenju Slovencev “Logarska dolina” Pančevo.Tradicionalna prireditev ob mednarodnem dnevu maternega jezika je potekala 21. februarja…

Slovenci v Avstraliji znova s svojo radijsko oddajo – zaenkrat v Sydneyju, kmalu tudi v Melbournu

Slovenska skupnost v Avstraliji ima razlog za veselje. Potem ko je aprila lani izgubila svojo redno tedensko oddajo na nacionalnem radiu SBS, ki je bila na programu vse od davnega leta 1975, se po slabem letu dni slovenščina znova vrača…

Prešernov dan in obisk veleposlanika v Kovinu

V četrtek, 22. februarja 2024, so v Kulturnem centru v Kovinu (Srbija) obeležili Prešernov dan. Proslavo je organiziralo Združenje Slovencev “Logarska dolina” Pančevo oz. njihova podružnica v Kovinu. Prireditve sta se udeležila veleposlanik Damjan Bergant, generalna konzulka Kristina Kliner, Nacionalni…

Državna sekretarka Humar na osrednji proslavi Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku

Državna sekretarka Vesna Humar se je v Čedadu udeležila osrednje proslave Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku, pod naslovom Kot voda, ki se zlije z vsem. Proslavo vsako leto skupaj pripravljata krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet…

Minister Arčon pozdravlja uvedbo dvojezičnih spletnih obrazcev za občine na avstrijskem Koroškem

Teden, ko smo obeležili mednarodni dan maternega jezika, se zaključuje z razveseljivo novico z avstrijske Koroške. Po novem so namreč na voljo slovenski in nemški spletni obrazci za koroške občine.  Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon…

Postna dobrodelna akcija Slovenskega društva v Luksemburgu

V Slovenskem društvu v Luksemburgu vsako leto organizirajo več dobrodelnih akcij, predvsem v postnem in božičnem času.  Tokratno postno akcijo namenjajo Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Najprej so se vključili v program »Glasbenik sem«, a smo se odločili, da dodajo…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2021 © Vse pravice pridržane.

Marij Maver je upokojeni profesor in urednik slovenskega programa na Radiu Trst A. Od leta 1967 je bil odgovorni urednik tržaške založbe Mladika, ki izdaja eno najstarejših slovenskih revij Mladika.  V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je prevzel vodenje Slovenske prosvete in Društva slovenskih izobražencev, ki organizirata Študijske dneve Draga. Večkrat je bil uvodni govornik na srečanjih, ki so omogočala, da so svoje poglede na Slovenijo in možnost za demokracijo ter lastno slovensko državo predstavili tudi govorniki, ki v bivši skupni državi niso smeli svobodno izražati svojih misli.

 

Maver je bil med ustanovnimi člani Sveta slovenskih organizacij, ene od krovnih organizacij Slovencev v Italiji, ki združuje slovenske organizacije, katerih delovanje temelji na načelih slovenstva, krščanstva in demokracije.  Več let je bil predsednik SSO za Tržaško in je kot član slovenskih delegacij predstavljal slovensko manjšino v pogovorih z italijanskimi in slovenskimi političnimi in drugimi predstavniki.

 

Leta 1976 je postal glavni urednik revije Mladika, ki še vedno izhaja enkrat mesečno ter prinaša med bralce teme iz življenja Slovencev v zamejstvu, po svetu ter v matični domovini. V reviji objavljajo tudi avtorji, ki s svojim raziskovalnim delom odstirajo zamolčano zgodovino slovenskega naroda.

 

Z velikim čutom odgovornosti je bil vedno predan slovenstvu, zato svoje poglede in skrb za ohranjanje slovenske skupnosti poudarja v svojih nastopih in srečanjih s sogovorniki. V preteklosti je veliko pisal prozo in poezijo, kar pa je zaradi intenzivnega dela znotraj slovenske manjšine bil primoran opustiti. Leta 1972 je dal pobudo za literarni natečaj za prozo in poezijo, ki ga revija Mladika še vedno razpisuje. Bil je pobudnik zamisli o skupnem nastopu zamejskih založb na knjižnem sejmu v Ljubljani po geslom slovenska knjiga v Italiji. Je član komisije literarne nagrade Vstajenje.

 

Maver tudi aktivno sodeluje pri tradicionalnih prireditvah Primorski kulturni dnevi na Koroškem in Koroški kulturni dnevni na Primorskem. Prireditvi povezujeta koroške in primorske Slovence, tako v zamejstvu kot v matični domovini.

 

Zavedanje, da je potrebno že otroke vpeljati v svet gledališča in jim s tem nuditi dodatno možnost za utrjevanje slovenskega jezika, je spodbudilo Marija Mavra, da je podprl zamisel o gledališki sezoni za otroke u imenom Gledališki vrtiljak. Zamisel je realiziral Radijski oder s pomočjo Slovenske prosvete.

 

Izredno pomembna pa je bila njegova vloga v okviru delovanja Društva slovenskih izobražencev, ki s svojimi Ponedeljkovimi večeri prinaša med poslušalce teme o življenju in delu tako med slovensko manjšino kot med Slovenci po svetu in v matični domovini. Prav ti Ponedeljkovi večeri so skupaj s Študijskimi dnevni Draga dali viden in pomemben prispevek s slovenski demokraciji in slovenski državi.

 

Marij Maver je kot član Stranke Slovenske skupnosti aktivno sodeloval pri pobudah stranke, ko so se pričeli procesi demokratizacije Slovenije in nastajanja slovenske države. Leta 2011 je kot urednik tržaške založbe¬ Mladika prejel Schwentnerjevo nagrado za ¬življenjsko delo v založništvu.

Foto: Delo

Pustna sobota v Zrenjaninu

Pustna sobota je bia norčava tudi pri Slovencih iz Slovenskega društva Planika Zrenjanin v Srbiji. Nekaj utrinkov je zbrala Milena Spremo. V soboto, 10. februarja, smo organizirali izjemno pustno doživetje ob kreativni delavnici za učence pouka slovenskega jezika, ki je bila…

28. Tabor slovenskih otrok po svetu

Pri Svetovnem slovenskem kongresu tudi v letošnjem letu pripravljajo tabor za slovenske otroke po svetu. Več informcij najdete spodaj.   Vabimo te, da se nam pridružiš med 7. in 12. julijem 2024 v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Radenci ob Kolpi.  …

Praznovanje Prešernovega dne pri Društvu Slovencev Planika Zrenjanin v Srbiji

Slovenski kulturni dan so obeležili tudI člani Društva Slovencev Planika Zrenjanin iz Srbije. Nekaj utrinkov pestrega dogajanja je strnila Milena Spremo. Vabljeni k branju.  Na večer pred slovenskim kulturnim praznikom je v dvorani Opera & Theatre Madlenianum v Beogradu odjeknil…

V Ivanovu v Srbiji so obeležili Dan maternega jezika

V Ivanovu v Srbiji so praznovali Dan maternega jezika. Prireditev je nosila naslov Materni jezik kot varuh kulturne identitete. Prispevek o dogodku so pripravili v Združenju Slovencev “Logarska dolina” Pančevo.Tradicionalna prireditev ob mednarodnem dnevu maternega jezika je potekala 21. februarja…

Slovenci v Avstraliji znova s svojo radijsko oddajo – zaenkrat v Sydneyju, kmalu tudi v Melbournu

Slovenska skupnost v Avstraliji ima razlog za veselje. Potem ko je aprila lani izgubila svojo redno tedensko oddajo na nacionalnem radiu SBS, ki je bila na programu vse od davnega leta 1975, se po slabem letu dni slovenščina znova vrača…

Prešernov dan in obisk veleposlanika v Kovinu

V četrtek, 22. februarja 2024, so v Kulturnem centru v Kovinu (Srbija) obeležili Prešernov dan. Proslavo je organiziralo Združenje Slovencev “Logarska dolina” Pančevo oz. njihova podružnica v Kovinu. Prireditve sta se udeležila veleposlanik Damjan Bergant, generalna konzulka Kristina Kliner, Nacionalni…

Državna sekretarka Humar na osrednji proslavi Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku

Državna sekretarka Vesna Humar se je v Čedadu udeležila osrednje proslave Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku, pod naslovom Kot voda, ki se zlije z vsem. Proslavo vsako leto skupaj pripravljata krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet…

Minister Arčon pozdravlja uvedbo dvojezičnih spletnih obrazcev za občine na avstrijskem Koroškem

Teden, ko smo obeležili mednarodni dan maternega jezika, se zaključuje z razveseljivo novico z avstrijske Koroške. Po novem so namreč na voljo slovenski in nemški spletni obrazci za koroške občine.  Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon…

Postna dobrodelna akcija Slovenskega društva v Luksemburgu

V Slovenskem društvu v Luksemburgu vsako leto organizirajo več dobrodelnih akcij, predvsem v postnem in božičnem času.  Tokratno postno akcijo namenjajo Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Najprej so se vključili v program »Glasbenik sem«, a smo se odločili, da dodajo…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2021 © Vse pravice pridržane.

Po dolgi pandemiji se je  v nedeljo 24. oktobra na Pristavi zopet zbrala mladina iz vseh domov. Zanimivo je kako pomagajo drug drugemu, pa čeprav niso vsi iz istega doma. Radi so skupaj, pa naj si bo v športu, da postavijo sceno, da skupaj kosijo, da klepetajo, pojejo ali molijo.

 

Ob 8:30 so se začele tekme v nogometu za dekleta in fante. Že par let se ne tekmuje med domovi ampak med prijatelji ali med rastmi kar je nova značilnost druženja in zabave. Lep sončen dan je še pripomogel, da je bilo na Pristavi izjemno.

 

Ob 10:30 jih je Alenka Modic, ki je povezovala celdnevni program, pozdravila in napotila k dviganju zastav in sveti maši ki je bila na prostem. Zastave sta dvignili Erika Čeč in Mikaela Križ ob petju obeh himen. Sveto mašo je daroval župnik Franci Cukjati. Popoldan je bil izreden za klepet, nadaljevanje tekem, dobro pivo ali tudi kakšen ,,matecito,,.

 

Bolj zgodaj kot ponavadi se je začel kulturni program. Mladina se je zbrala na mladinski seji za pripravo mladinskega dne.

 

Draga mladina še ni vse izgubljeno in pozablejno, dokler bodo še ta čustva smo lahko mirni, da slovenstvo ne bo izumrlo. Podelili so nagrado zmagovalcem v športu in sicer ,,la scaloneta,, in chichoneta,,. Skupaj so zapeli mladinsko himno. Nedelja se je potegnila kar dolgo v noč, saj je bila lepa in veliko ljudi se je zadržalo v dobri družbi.

 

Čestitke igralcem Alenka Modic,Tanja Oblak, Viki Jerovšek, Nataša Jerovšek, Mirna Vodnik, Erika ČeČ, Miki Križ,Mikaela Selan, Mati Roženec, Aleš Grohar za lepo predstavitev, posebna pohvala pa Alenki Modic, Miki Križ  in Eri Ćeć, za scenarijo,globoko besedilo.

 

Še enkrat čestitke ob mladinskem dnevu.