Dr. Peter Urbanc je bil eden najvidnejših kanadskih Slovencev v času osamosvajanja Slovenije. V letih 1990 – 1992 je bil zelo aktiven v Slovensko-kanadskem svetu, ki je pred prvimi večstrankarskimi volitvami organiziral zbiranje sredstev za stranke Demosa, pred plebiscitom izvajal kampanjo za podporo samostojni državi, po 25. juniju 1991 pa številne shode in demonstracije v Torontu, kjer so zahtevali umik Jugoslovanske ljudske armade in mednarodno priznanje Republike Slovenije. Do osamosvojitve Slovenje je bil kot zastopnik Slovenske demokratske stranke tudi član Narodnega odbora za Slovenijo, ki so ga sestavljale predvojne slovenske parlamentarne stranke. Po osamosvojitvi se ni strinjal z ostalimi člani odbora o njegovi razpustitvi. Menil je, da bi Slovenija v času tranzicije potrebovala neodvisno politično podporo.
Dr. Urbanc je postal zelo znan tudi po tem, da je več let izdajal informativni list s komentarji o politični situaciji v Sloveniji in o odnosih poosamosvojitvenih vlad do slovenskih izseljencev. Bil je izjemno obveščen in številni so se čudili, kje je našel vse informacije. Poznan je tudi kot redni obiskovalec študijskih dnevov na Dragi pri Trstu. Kmalu po osamosvojitvi je tam tudi nastopil s predavanjem o kolaboraciji v luči mednarodnega prava in prakse. Osredotočil se je na razlike med nedovoljeno kolaboracijo, dovoljeno in celo zapovedano, ki je v interesu okupiranega naroda.
Peter Urbanc se je po končani klasični gimnaziji že kot študent prava osredotočil predvsem na mednarodno vojno pravo in raziskovanje arhivov. Sprva je študiral v Ljubljani, nato pa nadaljeval v Padovi in Milanu, kjer je tudi dokončal svoj doktorat. Kasneje, leta 1946 pa je diplomiral še iz časnikarstva na svobodni univerzi v Bruslju. Že prej, med drugo svetovno vojno je deloval kot uspešen trgovec z znamkami predvsem na relaciji Beograd-Milano. Zaradi nevarnosti komunistične revolucije ga je pot vodila v Italijo, nato čez Belgijo in Francijo ter Latinsko Ameriko. Na koncu se je leta 1950 naselil v Torontu, ki je kasneje postal tudi njegov dom in kjer je vrsto let delal kot uspešen potniški agent in notar. Dr. Urbanc in njegov poslovni partner dr. Karl Žužek sta bila prva kanadska potniška agenta, ki sta imela čarterske polete iz Toronta v Ljubljano, Zagreb in Beograd med leti 1959 in 1984, ko je na ta način vsako leto v Jugoslavijo potovalo do 5.000 potnikov. Večinoma je šlo za izseljence, ki so obiskovali domovino.
Kot politični emigrant do osamosvojitve dr. Urbanc ni smel stopiti v Slovenijo, kajti v njegovi kartoteki je imel označbo za »sovražno emigracijo« in navodilo za takojšnjo aretacijo ob prihodu na jugoslovansko mejo. V Torontu je bil več let tajnik Slovenskega narodnega odbora ter napisal vrsto člankov, ki jih je objavil emigrantski tisk. Aktiviral se je tudi v begunski Slovenski demokratski stranki, kjer je bil generalni tajnik. Redno je pisal tudi komentarje v reviji Slovenska država, ki je izhajala v Torontu in se že zelo zgodaj zavzemala za samostojno slovensko državo. Vrsto let je bil aktiven tudi v Slovensko-kanadskem svetu, ki je od ustanovitve leta 1978 do leta 1998 organiziral različne prireditve, kot so bile Slovenski dan in Slovenian summer camp, od srede 80. let do srede 90. let pa tudi štiri ali pet mesečnih seminarjev v zimskih mesecih v župnijski dvorani, kjer so pripadniki slovenske skupnosti v Ontariju predavali na različne teme.
Kot zanimivost lahko poudarimo, da je dr. Urbanc leta 1978 zasnoval predlog za slovenski denar in dal kovati slovenske zlatnike in srebrnike. 1984 leta je izdal knjigo o Slovencih v Kanadi. Po osamosvojitvi je večkrat nastopil na Taboru Slovencev po svetu, ki ga vsako leto organizira izseljensko združenje Slovenija v svetu. Na enem izmed taborov je v predavanju dejal, da so izseljenci na samostojno Slovenijo čakali dolgih 50 let vendar jim je novica pred 30. leti dala novo politično svobodo ter še večjo zagnanost za delovanje v organizacijah, ki so ohranjale slovenstvo. Dejal je tudi, da se izseljenci ne bodo vrnili praznih rok, ampak bodo s seboj prinesli humano, gospodarsko, kulturno in politično razgledanost.
Neutrudno se je boril za priznanje pravic in dostojanstva slovenskih političnih izseljencev. Želja po samostojni državi in bivanju v njej je bila izjemno močna, to pričajo njegova pisma sorodnikom, ki jih je velikokrat končal z besedami »nasvidenje v Ljubljani«. Takrat drzna želja, ki pa se je kasneje tudi uresničila, čeprav si je sam želel več enostavnejših rešitev pri postopkih pridobivanja državljanstva, denacionalizacije ter volilnih pravic emigrantov. Kljub temu je pomagal številnim Slovencem v Kanadi, da so si uredili dokumente za državljanstvo, priznanje pokojnine ter drugih pravnih zadevah. V svojem 67. letu je lahko zopet varno stopil na tla svoje domovine, Slovenije. Peter Urbanc je umrl leta 2016.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2021 © Vse pravice pridržane.
