Koronavirus še vedno plaši po Evropi in svetu, a mi napovedujemo 55. Drago. To seveda noče biti izziv epidemiji, ki neusmiljeno razkriva vso krhkost sistema, v katerega je svet zabredel zaradi skrajne globalizacije ekonomije in proizvodnje. Iskanje profita za vsako ceno je sprožilo vrsto pojavov, od nespoštovanja okolja do selitve industrije in masovnega premikanja ljudi, ne samo tistih, ki iščejo zaposlitev, ampak tudi mnogih, ki potujejo za zabavo. Predolgo trajajajoča kratkovidnost in neracionalnost spravljata v nevarnost človeštvo. Za strokovnjake je bil izbruh epidemije pričakovan in skoraj nujen.

Zaprepaščeni smo spremljali širjenje neznane bolezni, ki je povzročila veliko žrtev: normalni tok življenja se je ustavil in z njim je bila zamrznjena proizvodnja, šola, promet, kultura … splošna kriza, ki ji ne vidimo hitrega konca. Ob tragedjah obolelih smo naenkrat postali skoraj vsi zelo plašni in previdni. Si lahko čakamo streznitev? Nekateri napovedujejo, da bo svet po epidemiji drugačen, boljši, vse pa daje misliti, da bosta nekaterim ostala kot trajna usedlina samo opreznost in strah, ki bo ljudi še bolj oddaljil drug od drugega, neodgovorni pa bodo še naprej izzivali nevarno bolezen in podaljševali epidemijo z brezbrižnim obnašanjem.

Ker bo epidemija torej trajala, se bomo morali sprijazniti s sobivanjem z virusom, dokler ne bomo prišli do cepiva. To bo terjalo kar nekaj časa. Zato ob vsej možni previdnosti nameravamo vendarle speljati letošnjo 55. Drago, in to ne zato, ker bi nam bilo všeč tveganje, pač pa, ker se nočemo odpovedati normalnosti, ki je navsezadnje podlaga življenja in produktivnih medčloveških odnosov. Naj bo upanje, ki je doslej bilo vseskozi vodilo Drage, še naprej spodbuda za nadaljnje delo.

Od tod izbira, da posvetimo glavno, nedeljsko temo Drage vprašanju, ki ga narekuje pandemija, kako doseči, da se bo sodobni človek odgovorno obnašal do okolja, kako podpirati podjetnost, ki bo znala uresničiti pravičnejšo ekonomijo, kakšne vrednote uveljavljati v odnosu do narave, ki smo jo že močno načeli.

Z manjšinsko temo se spet posvečamo jeziku, ki ni potreben le za sporazumevanje, temveč je temeljni in razpoznavni element vsake skupnosti, posebno še tako heterogene in premešane, kot je naša manjšinska. Okrogla miza bo skušala odgovoriti na nekatera ključna vprašanja v zvezi s pogovornim jezikom, kot je na primer negativni vpliv vzorcev s spletnih omrežij.

Razmišljanje o nas samih se bo na letošnji Dragi ukvarjalo s pomembnimi obletnicami, ki zaznamujejo leto 2020, v prvi vrsti s stoto obletnico požiga Narodnega doma v Trstu, simbola več kot dvajsetletnega preganjanja Slovencev z očitnim poskusom kulturnega genocida. Devetdesetletnica smrti bazoviških junakov izpričuje, da se je prvi organiziran upor proti fašizmu v Evropi rodil na Primorskem in da smo na to še danes lahko ponosni.

55. Draga bo imela izjemno priložnost pozdraviti škofa Jožeta Marketza, ki je 2. februarja bil posvečen v Celovcu kot drugi škof slovenskga rodu v več kot tisočletni zgodovini krške škofije. Jože Marketz je že dvakrat nastopil na naših študijskih dnevih: leta 1995 je govoril o sožitju med etnijami na verskem področju in leta 2010 ob devetdesetletnici koroškega plebiscita. Na Dragi 2020 bo govoril o krizi Cerkve, ki prehudo občuti in podoživlja splošno krizo sodobnega človeka in družbe.