Zelo živahno je bilo te dni na Pristavi. Vsepovsod veselo razpoloženje, delo, hitenje. Prešernova šola je 9. septembra 2023 praznovala 70 let svojega plodnega življenja. Objavljamo prispevek, ki so ga pripravili v Svobodni Sloveniji.

V tistih daljnih časih, leta 1953, je mlada, požrtvovalna učiteljica gdč. Mija Markež priklicala v življenje slovensko šolo na Pristavi. Ni bilo učilnic, ne šolskih klopi, niti strehe nad glavicami 10 učencev, ki so sedeli pod ombujem, še preje pa se stiskali po skromnih stanovanjih  slovenskih rojakov, ki so dali svoje prostore na razpolago za šolo. Tako se je začelo in prišlo do visokega jubileja 70 let.

Praznovanje smo začeli z dviganjem zastav in petjem argentinske in slovenske himne. Nato je g. A. Klarreich pozdravil veleposlanika gospoda Alaina Briana Berganta ter sekretarko go. Tijo Kuhar; našega dušnega pastirja č.g. Francija Cukjatija, predsednika Zedinjene Slovenije  inž. Jureta Komarja; predsednika  Društva Slovenska Pristava inž. Bineta Magistra, ravnateljico slovenskih osnovnih šol go. Lucijano Servin Čeč, ravnateljico slovenskega srednješolskega tečaja go. Julko Furlan, predsednike vseh slovenskih društev in domov, voditeljice in učiteljice slovenskih osnovnih šol ter vse navzoče.

Sledil je govor ravnateljice Prešernove šole ge. Andrejke Papež Cordoba, ki je pozdravila vse navzoče v slovenskem in španskem jeziku ter povedala sledeče: »Komu Zdravljico danes, bratje, čmo zapet? Nocoj brez dvoma naši Prešernovi šoli! Prešernova šola že 70 let združuje otroke slovenske krvi in jim krepi ljubezen do slovenstva. Kaj vse je doprinesla našim otrokom in njihovim družinam! Otroci še vedno govorijo slovensko, pojejo slovensko, nastopajo na raznih odrskih predstavah, prejemajo zakramente v slovenskem jeziku v deželi, 12.000 km oddaljeni od Slovenije, kjer poleg podajanja znanja vzgajamo otroke tudi v vrednotah srčne kulture.

A ta obletnica ni samo jubilej, je pravzaprav dan veselja, dan hvaležnosti, ki nam prikliče v spomin vse graditelje naše slovenske šole, ki so toliko let darovali svoj dragoceni čas. Predvsem pa se spominjamo gdč. Mije Markež, ustanoviteljice Prešernove šole.

Geslo naše 70-letnice naj nas spodbuja, da tako kakor sta blaženi škof A. M. Slomšek in veliki pesnik dr. France Prešeren branila svoj narod in svoj jezik, bodimo tudi mi ponosni nanj in si po svojih močeh prizadevajmo, da bomo ohranili slovensko besedo v naši sedanji domovini, ki jo je zdomski pesnik imenoval Atlantska Slovenija, kjer naj bi slovenska beseda tu pod Andi še dolgo odmevala! S hvaležnostjo do vsega, kar smo dosegli, usmerimo korak v novo desetletje v zvestobi Bogu, Sloveniji in Argentini!«vo desetletje v zvestobi Bogu, Sloveniji in Argentini!«.

Nato je naš dušni pastir č.g. Franci Cukjati poudaril važnost verskega pouka pri otrocih in se spomnil vseh katehetov, sedaj že pokojnih, ki so v teh letih poučevali verouk: č.g. Lamovšek, Škerbec, Bergant in Kukovica. Sedaj je katehet č.g. Cukjati, sodeloval je pa tudi č.g. Robert Brest. Verouk poučujejo tudi učiteljice.

Gospod veleposlanik Alain Brian Bergant je omenil s kakšnim zanimanjem sledijo v Sloveniji ohranjanju slovenske kulture  in slovenskih šol po svetu in zamejstvu. Izrazil je izreden poklon gdč. Miji Markež za njeno 45 letno delo in poučevanje v šoli.

Predsednik Zedinjene Slovenije je pozdravil navzoče in izročil  ravnateljici ge. Andrejki Papež Cordoba priznanje Prešernovi šoli. Sledil je pozdrav predsednika Društva Slovenska Pristava inž. Bineta Magistra, in ravnateljice slovenskih osnovnih šol ge. Lucijane Servin Čeč ter govor ge. Nadice Grohar, dolgoletne učiteljice in bivše ravnateljice Prešernove šole.

Č.g. Franci Cukjati je nato blagoslovil spominsko ploščo za 70. obletnico Prešernove šole.

Program se je nadaljeval v zgornji dvorani, kjer so nas učenci Prešernove šole razveselili z lepo igro PETER PAN. Igra je presegla vsa pričakovanja. Nastopili so vsi sedanji učenci, vseh 43 otrok ter tudi nekateri bivši učenci. Glavne vloge so bile odlično odigrane. Wendy (Martina Kocmur), Jaka (Gašper Petrocco), Miha (Peter Cicciaro) in Zvončnica (Marija Oblak) so popolnoma obvladali obširno besedilo.

Odlično je bila odigrana težka in zahtevna vloga Peter Pana (Boštjan Zarnik). Poleg brezhibno podanega obširnega besedila se je mladi igralec popolnoma vživel v svojo vlogo junaka, ki vedno pomaga in rešuje vsakega, ki je  potreben pomoči. 

Wendy se je prilagodila svoji vlogi v vsakem  položaju. Najprej kot uporna hčerkica, nato ljubeča sestrica manjših bratcev, nato kot trpeča žrtev sovražne puščice.

Zahtevni vlogi kapitana Kljuke (Niko Stariha) in Tigraste Lilije  (Emma Žužek) sta bili odlično predstavljeni. Oba sta se vživela v svojo vlogo in imeli smo občutek, da vidimo res poveljnika piratov in indijansko princeso.

Ker pa ima vsak kapitan svoje sodelavce, jih je imel tudi kapitan Kljuka. To so bili Gusarji: Kavka (Alenka Modic), Grdi (Julian Tomazin), Špeh (Simon Zarnik), Švic (Ignacij Paulise), Gusar I (Valentin Burgar).  Tem so pa pomagali še drugi: (Constantino Kovačič, Felipe D Agostin, Agustin Rotemberg, Agustin Štrubelj, Federico Tomazin, Mirko Truden, Mauro Guardia). Poleg teh mladih Gusarjev je pa imel kapitan Kljuka tudi zbor starejših Gusarjev, ki so peli svoje pesmi in vihrali bridke sablje in so si nadeli ime: »Gusarski zaklad« (bivši učenci; Martin Križ, Vinko Lazar, Matej Modic, Miloš Mavrič, Marko Skubic).