Back to Top

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil XXI. Nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Skozi leta je prispelo že več kot 360 različnih zaključnih nalog, v katerih so mladi diplomanti, magistranti in doktoranti raziskovali stvarnost naših rojakov, ki živijo v vseh štirih sosednjih, kot tudi mnogih drugih državah na vseh celinah. Predstavljali so bogato bero njihovih aktivnosti,  razčlenjevali organiziranost, mnogokrat pa tudi odpirali pomembna vprašanja in opozarjali na izzive, s katerimi se soočajo Slovenci zunaj meja domovine.

 

Če tudi vas zanima ta tematika in ste jo prepletli s svojim študijskim raziskovanjem in pripravo zaključnega dela, vabljeni, da se prijavite na letošnjim že enaindvajseti, nagradni natečaj.

 

Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022.

 

Najboljša tri dela s področja zamejstva in tri dela s področja izseljenstva bodo prejela denarno nagrado, in sicer:

  • prva nagrada v višini 800 evrov,
  • druga nagrada v višini 600 evrov in
  • tretja nagrada v višini 400 evrov.

Urad bo prijave na letošnji nagradni natečaj sprejemal do vključno 28. 2. 2023. Več o prijavi si lahko preberete v besedilo nagradnega natečaja, ki je na voljo na uradni spletni strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in na portalu slovenci.si.

 

Če pa se še odločate, o čem bi lahko pisali v svojem zaključnem delu, naj bo to povabilo k razmisleku o temah, ki so povezane s Slovenci v zamejstvu in izseljenstvu, in se na nagradni natečaj morda prijavite prihodnje leto.

 

Dodatna pojasnila in informacije dobite na tel. št. (+386) (0)1 230 80 18 ali prek elektronske pošte: pr.urad.slovenci@gov.si.

Letak. Kot v besedilu.

Tečaj slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji (februar - junij 2023)

Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik vabi na Tečaj slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji. Spletni tečaj, ki bo dvakrat tedensko po tri šolske ure potekal med  28. februarjem 2023 in 6. junijem 2023, je namenjen…

Postanite člani Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), največje slovenske knjižnice

Narodna in univerzitetna knjižnica je knjižnica vseh Slovencev. Zbira, hrani in daje na uporabo nacionalno zbirko knjižničnega gradiva, ki mu z eno besedo rečemo slovenika. To je gradivo v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev in slovenskih založb,…

XXI. Nagradni natečaja za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil XXI. Nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Skozi leta je prispelo že več kot 360 različnih…

Nagradni natečaji na temo Prisluhni in pomagaj

Ventilator besed, revija za kulturo vzgojo in izobraževanje, v rubriki Natečaji lahko sodelujete pri različnih nagradnih natečajih, pri katerih se lahko izrazite kot literarni ali likovni ustvarjalci ali pa kar oboje. V letošnjem letu bodo razpisali natečaje na temi PRISLUHNI IN…

Študij v Sloveniji – predstavitev slovenskih univerz, 16. 2. 2023 ob 14.00

Ekipa Study in Slovenia vabi na spletno predstavitev študija v Sloveniji. Predstavitev za Slovence v zamejstvu in po svetu bo potekala 16. februarja 2023 ob 14.00 uri (CET).   V okviru predstavitev bodo predstavili uporabne informacije glede študija in življenja…

Razpis za promocijo slovenskega jezika

Ministrstvo za kulturo je objavilo Javni razpis za (so)financiranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika ter njegovi promociji v letu 2023. Namen razpisa je:promocija slovenskega jezika s spodbujanjem besedilnih spretnosti in bralne pismenosti uporabnikov in uporabnic slovenskega jezika,ozaveščanje o…

Štipendije za tečaje slovenskega jezika

Leto, ki se je pričelo, je lahko odlična priložnost tudi za obnovitev, nadgraditev ali pa začetek učenja slovenskega jezika. Tudi letos Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom…

Zaključek slovenskih šol v Buenos Airesu

Te dni, ko v Sloveniji doživljamo končno pravo zimo, je v Argentini prav prijetno vroče in najmlajši se veselijo, saj uživajo v zasluženih poletnih počitnicah. V zadnjem mesecu preteklega leta so se tako za nekaj časa poslovili od šolskih klopi.…

Miklavževanje 22 v Zürichu

Še en simpatičen prispevek o miklavževanju, ki so nam ga poslali iz Aktiva učiteljev dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, vam ponujamo v branje. Letošnja miklavževa nedelja, 11. 12. 2022 je bila radodarna, saj nam je naklonila tudi nekaj snega. Da bi…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2022 © Vse pravice pridržane.

Slovenci po svetu so strast dr. Dejana Valentinčiča, državnega sekretarja na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kot sam pravi, ne ve natančno, od kod to silno zanimanje za izseljenstvo izvira, a že v srednji šoli, preden se je sploh odločil, kaj bo pravzaprav študiral, je vedel, da želi diplomsko nalogo pisati o Slovencih izven matice, je povedal v intervjuju za Mojo Slovenijo.

 

»Tako se je zgodilo, zatem pa sem se tudi poklicno posvetil raziskovanju tega področja. Na položaju državnega sekretarja številne svoje ideje preizkušam tudi v praksi.« Kot pravi, ima do Slovencev v zamejstvu in po svetu izrazito pozitiven čustven odnos. Zaveda pa se, da samo to ni dovolj za opravljanje te pomembne funkcije. »Verjamem, da imam tudi potrebno znanje, da bom znal racionalno sprejemati pravilne odločitve v dobro vseh.«

 

Katere so vaše ključne zadolžitve?

Kot državni sekretar sem namestnik ministrice. Pomagam ji torej pri njenem delu, od nje prevzemam zadolžitve, ki mi jih nameni. Predvsem pa skupaj iščeva sodobne rešitve pri odnosu matice do Slovencev v zamejstvu in po svetu in jih tudi s skupnimi močmi udejanjava.

 

Med drugim se ukvarjate s preučevanjem sodobnih migracijskih tokov in kroženja možganov. Kako kot državni sekretar lahko pripomorete k povezovanju slovenskih znanstvenikov in študentov z akademiki slovenskega rodu, ki delujejo v tujini?

Zadnje desetletje se iz Slovenije izseljuje precej mladih, skoraj polovica vsake rojene generacije. Na ta velik izziv država do zdaj še ni uspela primerno odgovoriti. To je ena od prioritet našega mandata. V spodbujanju povratništva vidim veliko potenciala. Hkrati pa je naš interes seveda tudi gojenje trajnih vezi s tistimi, ki bodo ostali zunaj naših meja.

 

Če se ozremo na države, ki imajo odnos do svojih diaspor najbolje urejen, v mislih imam med tradicionalnimi na primer Armenijo, Irsko, Izrael in Portugalsko, med temi, ki na tem največ delajo zadnja leta, pa Grčijo, Madžarsko, Makedonijo, Hrvaško in Latvijo, opazimo, da velike napore vlagajo v spodbujanje povratništva. To je v današnjem informacijskem svetu vse lažje izvedljivo in omenjene države so v tem zaznale veliko priložnost: spodbujanje izseljencev in njihovih potomcev, da svoje novo znanje ter izkušnje prenašajo v domovino in jo hkrati tudi demografsko okrepijo.

 

Države se spodbujanja povratkov lotevajo na različne načine. Italija, Portugalska in Avstrija, na primer, prvih nekaj let po vrnitvi rojakom oprostijo plačilo dela davkov. Nemčija v vsakega znanstvenika, ki se je pripravljen vrniti, investira milijon evrov. Latvija je znotraj zunanjega ministrstva uvedla posebnega veleposlanika, ki je odgovoren za sodobne izseljence. Obiskuje jih, zbira njihove predloge, ki jih nato doma prenašajo v zakonodajne rešitve. Izrael, Madžarska, Grčija, Armenija, Makedonija in Italija organizirajo mladinska potovanja za spoznavanje domovine prednikov. Ne skrivajo namena teh pobud – mlade iz sveta preko tega navezovati na državo, krepiti sodelovanje, oziroma jih kar privabiti v domovino prednikov.

S Tanyo Pliberšek, avstralsko Slovenko, ki je bila ministrica že v treh avstralskih vladah, trenutno pa je članica avstralskega parlamenta.

Kot raziskovalec ste se podrobno seznanili s slovensko skupnostjo v Argentini. Kako iz današnje perspektive vidite to skupnost? V čem je posebna?

Pred prihodom na Urad sem samoiniciativno sedemkrat obiskal rojake v ZDA, trikrat Slovence v Kanadi, dvakrat v Argentini in enkrat v Avstraliji. Za obiske rojakov po Evropi pa je priložnosti še več. Kakšno drugo skupnost sem torej spoznal natančneje kot tisto v Argentini.

 

Na vse obiske me vežejo zelo lepi spomini, povsod sem se čudovito počutil in z rojaki iz vseh teh držav ohranjam redne stike. Zagotovo pa je res, da se te skupnosti med seboj zelo razlikujejo, po eni strani odvisno od tega, kdaj so se iz današnje Slovenije izselili, iz katerih razlogov, kako so se znali organizirati v novi domovini itd. Po drugi strani pa je veliko odvisno tudi od tega, kako jim je identiteto dovoljevala ohranjati država, kamor so se preselili.

 

Slovenci v Argentini, pri tem imam v mislih povojno migracijo, so zgled odlične organiziranosti in ohranjanja jezika. To je res vsega občudovanja vredno. Zagotovo imajo od vseh izseljenskih skupnosti največ stika s Slovenijo in posledično se največ mladih odloči za študij v Sloveniji in tudi za začasno ali stalno priselitev zaradi službe. Torej to, kar si želimo od pripadnikov vseh izseljenskih skupnosti.

 

Naj ob tem še poudarim, da v Argentini živijo tudi potomci dveh starejših slovenskih izselitvenih valov. Primorci in Prekmurci iz časa med obema vojnama žal niso uspeli ohraniti tako homogene skupnosti in če gledamo zgolj po njihovi fizični kulturni prisotnosti v Buenos Airesu, se zdijo že povem asimilirani. A ko se ozremo na socialna omrežja, predvsem Facebook, je zgodba drugačna. So pravi model virtualne etnične skupnosti. Dejansko jih je internet rešil, preden bi se povsem stopili v argentinski družbi. Številni mladi potomci, katerih predniki so se v Argentino priselili pred sto leti, so v nekaj Facebook skupinah zelo aktivni, s čimer krepijo svojo identiteto.

 

Tretja skupina pa izvira še iz 19. stoletja, iz časa Avstro-Ogrske. Živijo na severu Argentine, predvsem v provinci Entre Rios. Njihova posebnost je, da j