Back to Top

Dr. Peter Urbanc je bil eden najvidnejših kanadskih Slovencev v času osamosvajanja Slovenije. V letih 1990 – 1992 je bil zelo aktiven v Slovensko-kanadskem svetu, ki je pred prvimi večstrankarskimi volitvami organiziral zbiranje sredstev za stranke Demosa, pred plebiscitom izvajal kampanjo za podporo samostojni državi, po 25. juniju 1991 pa številne shode in demonstracije v Torontu, kjer so zahtevali umik Jugoslovanske ljudske armade in mednarodno priznanje Republike Slovenije. Do osamosvojitve Slovenje je bil kot zastopnik Slovenske demokratske stranke tudi član Narodnega odbora za Slovenijo, ki so ga sestavljale predvojne slovenske parlamentarne stranke. Po osamosvojitvi se ni strinjal z ostalimi člani odbora o njegovi razpustitvi. Menil je, da bi Slovenija v času tranzicije potrebovala neodvisno politično podporo.

 

Dr. Urbanc je postal zelo znan tudi po tem, da je več let izdajal informativni list s komentarji o politični situaciji v Sloveniji in o odnosih poosamosvojitvenih vlad do slovenskih izseljencev. Bil je izjemno obveščen in številni so se čudili, kje je našel vse informacije. Poznan je tudi kot redni obiskovalec študijskih dnevov na Dragi pri Trstu. Kmalu po osamosvojitvi je tam tudi nastopil s predavanjem o kolaboraciji v luči mednarodnega prava in prakse. Osredotočil se je na razlike med nedovoljeno kolaboracijo, dovoljeno in celo zapovedano, ki je v interesu okupiranega naroda.

 

Peter Urbanc se je po končani klasični gimnaziji že kot študent prava osredotočil predvsem na mednarodno vojno pravo in raziskovanje arhivov. Sprva je študiral v Ljubljani, nato pa nadaljeval v Padovi in Milanu, kjer je tudi dokončal svoj doktorat. Kasneje, leta 1946 pa je diplomiral še iz časnikarstva na svobodni univerzi v Bruslju. Že prej, med drugo svetovno vojno je deloval kot uspešen trgovec z znamkami predvsem na relaciji Beograd-Milano. Zaradi nevarnosti komunistične revolucije ga je pot vodila v Italijo, nato čez Belgijo in Francijo ter Latinsko Ameriko. Na koncu se je leta 1950 naselil v Torontu, ki je kasneje postal tudi njegov dom in kjer je vrsto let delal kot uspešen potniški agent in notar. Dr. Urbanc in njegov poslovni partner dr. Karl Žužek sta bila prva kanadska potniška agenta, ki sta imela čarterske polete iz Toronta v Ljubljano, Zagreb in Beograd med leti 1959 in 1984, ko je na ta način vsako leto v Jugoslavijo potovalo do 5.000 potnikov. Večinoma je šlo za izseljence, ki so obiskovali domovino.

Vir: Rafaelova družba

Kot politični emigrant do osamosvojitve dr. Urbanc ni smel stopiti v Slovenijo, kajti v njegovi kartoteki je imel označbo za »sovražno emigracijo« in navodilo za takojšnjo aretacijo ob prihodu na jugoslovansko mejo. V Torontu je bil več let tajnik Slovenskega narodnega odbora ter napisal vrsto člankov, ki jih je objavil emigrantski tisk. Aktiviral se je tudi v begunski Slovenski demokratski stranki, kjer je bil generalni tajnik. Redno je pisal tudi komentarje v reviji Slovenska država, ki je izhajala v Torontu in se že zelo zgodaj zavzemala za samostojno slovensko državo. Vrsto let je bil aktiven tudi v Slovensko-kanadskem svetu, ki je od ustanovitve leta 1978 do leta 1998 organiziral različne prireditve, kot so bile Slovenski dan in Slovenian summer camp, od srede 80. let do srede 90. let pa tudi štiri ali pet mesečnih seminarjev v zimskih mesecih v župnijski dvorani, kjer so pripadniki slovenske skupnosti v Ontariju predavali na različne teme.

 

Kot zanimivost lahko  poudarimo, da je dr. Urbanc leta 1978 zasnoval predlog za slovenski denar in dal kovati slovenske zlatnike in srebrnike. 1984 leta je izdal knjigo o Slovencih v Kanadi. Po osamosvojitvi je večkrat nastopil na Taboru Slovencev po svetu, ki ga vsako leto organizira izseljensko združenje Slovenija v svetu. Na enem izmed taborov je v predavanju dejal, da so izseljenci na samostojno Slovenijo čakali dolgih 50 let vendar jim je novica pred 30. leti dala novo politično svobodo ter še večjo zagnanost za delovanje v organizacijah, ki so ohranjale slovenstvo. Dejal je tudi, da se izseljenci ne bodo vrnili praznih rok, ampak bodo s seboj prinesli humano, gospodarsko, kulturno in politično razgledanost.

 

Neutrudno se je boril za priznanje pravic in dostojanstva slovenskih političnih izseljencev. Želja po samostojni državi in bivanju v njej je bila izjemno močna, to pričajo njegova pisma sorodnikom, ki jih je velikokrat končal z besedami »nasvidenje v Ljubljani«. Takrat drzna želja, ki pa se je kasneje tudi uresničila, čeprav si je sam želel več enostavnejših rešitev pri postopkih pridobivanja državljanstva, denacionalizacije ter volilnih pravic emigrantov. Kljub temu je pomagal številnim Slovencem v Kanadi, da so si uredili dokumente za državljanstvo, priznanje pokojnine ter drugih pravnih zadevah. V svojem 67. letu je lahko zopet varno stopil na tla svoje domovine, Slovenije. Peter Urbanc je umrl leta 2016.

Tečaj slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji (februar - junij 2023)

Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik vabi na Tečaj slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji. Spletni tečaj, ki bo dvakrat tedensko po tri šolske ure potekal med  28. februarjem 2023 in 6. junijem 2023, je namenjen…

Postanite člani Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), največje slovenske knjižnice

Narodna in univerzitetna knjižnica je knjižnica vseh Slovencev. Zbira, hrani in daje na uporabo nacionalno zbirko knjižničnega gradiva, ki mu z eno besedo rečemo slovenika. To je gradivo v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev in slovenskih založb,…

XXI. Nagradni natečaja za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil XXI. Nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Skozi leta je prispelo že več kot 360 različnih…

Nagradni natečaji na temo Prisluhni in pomagaj

Ventilator besed, revija za kulturo vzgojo in izobraževanje, v rubriki Natečaji lahko sodelujete pri različnih nagradnih natečajih, pri katerih se lahko izrazite kot literarni ali likovni ustvarjalci ali pa kar oboje. V letošnjem letu bodo razpisali natečaje na temi PRISLUHNI IN…

Študij v Sloveniji – predstavitev slovenskih univerz, 16. 2. 2023 ob 14.00

Ekipa Study in Slovenia vabi na spletno predstavitev študija v Sloveniji. Predstavitev za Slovence v zamejstvu in po svetu bo potekala 16. februarja 2023 ob 14.00 uri (CET).   V okviru predstavitev bodo predstavili uporabne informacije glede študija in življenja…

Razpis za promocijo slovenskega jezika

Ministrstvo za kulturo je objavilo Javni razpis za (so)financiranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika ter njegovi promociji v letu 2023. Namen razpisa je:promocija slovenskega jezika s spodbujanjem besedilnih spretnosti in bralne pismenosti uporabnikov in uporabnic slovenskega jezika,ozaveščanje o…

Štipendije za tečaje slovenskega jezika

Leto, ki se je pričelo, je lahko odlična priložnost tudi za obnovitev, nadgraditev ali pa začetek učenja slovenskega jezika. Tudi letos Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom…

Zaključek slovenskih šol v Buenos Airesu

Te dni, ko v Sloveniji doživljamo končno pravo zimo, je v Argentini prav prijetno vroče in najmlajši se veselijo, saj uživajo v zasluženih poletnih počitnicah. V zadnjem mesecu preteklega leta so se tako za nekaj časa poslovili od šolskih klopi.…

Miklavževanje 22 v Zürichu

Še en simpatičen prispevek o miklavževanju, ki so nam ga poslali iz Aktiva učiteljev dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, vam ponujamo v branje. Letošnja miklavževa nedelja, 11. 12. 2022 je bila radodarna, saj nam je naklonila tudi nekaj snega. Da bi…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2021 © Vse pravice pridržane.

Dr. Vlado Rus je bil v drugi polovici 80. let prejšnjega stoletja aktivno vključen v začetke univerzitetnega povezovanja med ljubljansko in clevelandsko univerzo. Bil je tudi pobudnik in predsednik odbora za pobratenje mest Cleveland in Ljubljana. Z velikim veseljem in ponosom se je spominjal, da je v Slovenijo prispel ravno 25. junija 1991, na dan razglasitve naše državnosti in naslednji dan sodeloval tudi na ustanovnem zboru Svetovnega slovenskega kongresa.

 

Dr. Rus je bil profesor političnih ved, ruskega jezika in književnosti ter zgodovine vzhodne Evrope na Western Reserve University, Cleveland State University in Cuyahoga Community College. Hkrati je bil pomemben sodelavec v kabinetu clevelandskega župana Ralpha Perka kot direktor oddelka za človeške vire in ekonomski razvoj. Bil je tudi svetovalec guvernerja Ohia in kasnejšega zveznega senatorja Georga Voinovicha. Vse od začetka 70. let prejšnjega stoletja, ko se je politična klima v Sloveniji prvič za kratek čas nekoliko otoplila, je verjel, da bi medsebojno povezovanje med Slovenijo in slovenskimi izseljenci v ZDA obojim zelo koristilo. Možnost za udejanjanje teh idej se je pojavila dobro desetletje kasneje, na pragu slovenske pomladi. Bil je pobudnik in predsednik odbora za pobratenje mest Cleveland in Ljubljana. To je pomenilo, da so se predstavniki obeh občin začeli obiskovati in kovati skupne načrte, med drugim so v Cleveland začele prihajati kulturne skupine iz Slovenije. Navezal je stike tudi z Univerzo v Ljubljani, posebej s Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo, skupaj so pripravili program študijskih izmenjav. Kar nekaj ljubljanskih študentov, tudi takih, ki so kasneje v javnem življenju v Sloveniji odigrali pomembno vlogo, je del študija opravilo v Clevelandu. Skupaj s FSPN so leta 1988 pripravili tudi osnutek raziskovalnega programa, ki naj bi obravnaval perspektive slovenskega naroda, pri tem pa vključil Slovence v Sloveniji, izseljenstvu in zamejstvu. Uporabili so nov koncept »skupnega slovenskega kulturnega prostora«, ki je nato uveljavil in obdržal do danes. Raziskava kasneje zaradi izbruha vojne žal ni bila dokončana. Prav tako zaradi vojne ni bilo realizirano celosemestrstrsko gostovanje dr. Rusa v Ljubljani, kjer naj bi gostujoči profesor na univerzi.

 

Bil je zelo aktiven član slovenske skupnosti v Clevelandu. Med drugim je bil dolgoletni predsednik Slovenian American Heritage Foundation, ki je prirejala številna predavanja in dogodke ter se trudila za zbliževanje predvojne in povojne slovenske skupnosti v ZDA. Ob njegovi ustanovitvi se je navdušeno priključil tudi Svetovnemu slovenskemu kongresu in se kot predstavnik ameriških Slovencev udeležil ustanovnega zbora v Ljubljani 26. junija 1991.  Dr. Rus je do 90. leta starosti prostovoljno poučeval slovenščino za odrasle v slovenski župniji sv. Vida v Clevelandu.

Vir: ClevelandPeople.Com

Vlado Rus je bil rojen leta 1925 na Reki (današnja Hrvaška) v slovenski družini, ki je izvirala z Dolenjske. Na Reki je zaključil šolanje (osnovno šolo v italijanščini, srednjo pa v hrvaščini) do mature leta 1944. V letih 1944 – 1945 je bil del mreže, ki je pomagala reševati Jude, ki so živeli na Reki, v Ljubljani in v Trstu. Ilegalno je potoval med tremi mesti in sodeloval pri tajnem odpravljanju Judov v Benetke, kjer so se nato skrivali po katoliških samostanih, dokler jih niso pretihotapili v Švico. Po koncu druge svetovne vojne je kratek čas v Benetkah delal za Britansko obveščevalno službo, nato pa se je preselil v Trst, kjer je na univerzi študiral politične vede ter se vključil v življenje slovenske skupnosti v mestu. Med drugim je postal tajnik Akademskega kluba Jadran. V tem času je zavrnil sodelovanje z jugoslovansko, britansko in ameriško obveščevalno službo. Po diplomi iz političnih ved je vpisal še študij prava, istočasno pa je med letoma 1948 in 1951 poučeval na slovenski nižji srednji šoli v tržaškem Romljanu. Spomladi leta 1951 je emigriral v ZDA in v Clevelandu preživel preostanek svojega življenja. Tam je postal zelo aktiven član slovenske skupnosti. Nadaljeval je tudi z izobraževanjem in dosegel diplome iz ruščine, francoščine, politologije ter slovanskih jezikov in literature.

Na začetku 21. stoletja se je dr. Rus angažiral tudi v podporo slovenskemu vključevanju v zvezo NATO. Spominjal se je, da so novembra 2002, ko je bila Slovenija skupaj z nekaj drugimi državami povabljena v NATO v Clevelandu predstavniki teh držav skupaj proslavili dogodek. Proslava se je odvila v šolski in cerkveni dvorani latvijske skupnosti, Latvija je bila namreč prav tako povabljena v NATO, soorganizatorka je bila American Nationalities Movement, kjer je bil dr. Rus tajnik. Glavni govornik je bil po telefonu iz Prage, kjer je potekalo zasedanje NATA, ameriški senator slovenskih korenin George Voinovich, večer pa je povezoval legendarni slovenski radijec iz Clevelanda Tony Petkovsek.

 

V enem izmed intervjujev je dr. Vlado Rus, ozirajoč se na svoje življenje, dejal: »Življenjske razmere bi me lahko spremenile v Italijana, Hrvata, komunista itd. – pa, hvala Bogu in staršem (mama je vedno pravila, da nas je Slovencev malo – zato moramo biti odlični!), sem z osamosvojitvijo Slovenije doživel dan, ki mi je opravičil trmasto vztrajnost, da ostanem v duhu in dejanju, kar mi je mati d'jala – Slovenec sem!«

 

Vlado Rus je umrl leta 2020 v Clevelandu

Tečaj slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji (februar - junij 2023)

Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik vabi na Tečaj slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji. Spletni tečaj, ki bo dvakrat tedensko po tri šolske ure potekal med  28. februarjem 2023 in 6. junijem 2023, je namenjen…

Postanite člani Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), največje slovenske knjižnice

Narodna in univerzitetna knjižnica je knjižnica vseh Slovencev. Zbira, hrani in daje na uporabo nacionalno zbirko knjižničnega gradiva, ki mu z eno besedo rečemo slovenika. To je gradivo v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev in slovenskih založb,…

XXI. Nagradni natečaja za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil XXI. Nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Skozi leta je prispelo že več kot 360 različnih…

Nagradni natečaji na temo Prisluhni in pomagaj

Ventilator besed, revija za kulturo vzgojo in izobraževanje, v rubriki Natečaji lahko sodelujete pri različnih nagradnih natečajih, pri katerih se lahko izrazite kot literarni ali likovni ustvarjalci ali pa kar oboje. V letošnjem letu bodo razpisali natečaje na temi PRISLUHNI IN…

Študij v Sloveniji – predstavitev slovenskih univerz, 16. 2. 2023 ob 14.00

Ekipa Study in Slovenia vabi na spletno predstavitev študija v Sloveniji. Predstavitev za Slovence v zamejstvu in po svetu bo potekala 16. februarja 2023 ob 14.00 uri (CET).   V okviru predstavitev bodo predstavili uporabne informacije glede študija in življenja…

Razpis za promocijo slovenskega jezika

Ministrstvo za kulturo je objavilo Javni razpis za (so)financiranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika ter njegovi promociji v letu 2023. Namen razpisa je:promocija slovenskega jezika s spodbujanjem besedilnih spretnosti in bralne pismenosti uporabnikov in uporabnic slovenskega jezika,ozaveščanje o…

Štipendije za tečaje slovenskega jezika

Leto, ki se je pričelo, je lahko odlična priložnost tudi za obnovitev, nadgraditev ali pa začetek učenja slovenskega jezika. Tudi letos Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom…

Zaključek slovenskih šol v Buenos Airesu

Te dni, ko v Sloveniji doživljamo končno pravo zimo, je v Argentini prav prijetno vroče in najmlajši se veselijo, saj uživajo v zasluženih poletnih počitnicah. V zadnjem mesecu preteklega leta so se tako za nekaj časa poslovili od šolskih klopi.…

Miklavževanje 22 v Zürichu

Še en simpatičen prispevek o miklavževanju, ki so nam ga poslali iz Aktiva učiteljev dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, vam ponujamo v branje. Letošnja miklavževa nedelja, 11. 12. 2022 je bila radodarna, saj nam je naklonila tudi nekaj snega. Da bi…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2021 © Vse pravice pridržane.