Back to Top
Marjan Kovač.

Marjan Kovač, prvi predsednik Avstralsko slovenske konference v zgodovinsko pomembnem času, ko so potekale aktivnosti za osamosvojitev Slovenije, je eden tistih rojakov, ki so bistveno prispevali k hitrejšemu priznanju slovenske države s strani Avstralije.

 

Slovenci v Avstraliji so se že 27. januarja 1991 pripravili shode v Melbournu, Sydneyju in Canberri. Marjan Kovač se je skupaj z Alfredom Brežnikom, takratnim vodjem slovenskega informacijskega urada v Sydneyu, maja 1991 sestal z ministrskim predsednikom  avstralske  vlade  Bobom Hawkom.  Šlo je za izjemno pomemben sestanek, avstralski ministrski predsednik je namreč že takrat obljubil, da si bo Avstralija prizadevala za uresničitev demokratičnih principov. To pa še zdaleč ni bil edini obisk najvišjih predstavnikov avstralske oblasti. 15. julija 1991 je sledil sprejem pri ministru za zunanje  zadeve Avstralije senatorju Garethu Evansu, ki so se ga udeležili Marjan Kovač ter sestavljavca peticije, ki je pojasnjevala zahteve Slovenije po njeni samostojnosti, odvetnica Sherill O’Connor-Šraj, soproga avstralskega Slovenca Pavleta Šraja, in strokovnjak za mednarodno pravo Garry Moore. Slednja sta znana tudi kot prevajalca prve slovenske ustave v angleški jezik. Že tedaj je bilo jasno, da poteka dogodkov v Sloveniji ne bo več mogoče preusmeriti. Oktobra 1991 je Marjana Kovača, skupaj z Elico Rizmal in Cvetkom Faležem, ponovno sprejel avstralski ministrski predsednik Bob Hawke, ki je med drugim napovedal, da bo Avstralija med prvimi državami, ki bodo priznale Slovenijo, kar se je potem tudi uresničilo.

Marjan Kovač.
Vir: Slovensko pismo

Kako intenzivna so bila prizadevanja avstralskih Slovencev v procesu osamosvajanja je mogoče razbrati iz pisma, ki ga je Marjanu Kovaču poslal dr. Janez Dular, takratni minister za vprašanja Slovencev po svetu in narodnostnih skupnostih v Sloveniji, kjer je med drugim zapisano, da si ni mogoče predstavljati, da bi avstralska vlada tako hitro priznala Slovenijo, če ne bi bilo prizadevanj avstralskih Slovencev za intenzivno informiranje avstralske javnosti, organov oblasti in pomembnih političnih osebnosti o resničnih razmerah v Sloveniji in o upravičenosti njenega boja za osamosvojitev.

 

Marjan Kovač se je rodil v Palčju pri Pivki leta 1932. Obiskoval je gimnazijo v Postojni in študiral na univerzah v Ljubljani, Trstu in Sydneyu, kjer je diplomiral na trgovsko-ekonomski fakulteti.

 

Njegova poslovna pot v Avstraliji je bila zelo uspešna. Od svoje selitve v Avstralijo leta 1957 je bil aktiven tudi v slovenski skupnosti.  Deloval je kot blagajnik pri Slovenskem društvu Sydney, kasneje blagajnik in predsednik Slovensko-avstralskega društva v Canberri. Bil je tudi član Slovenskega odbora za človekove pravice v Avstraliji in prvi predsednik Avstralsko slovenske konference, član odbora Slovenskega narodnega sveta v Canberri, eden od ustanoviteljev in član upravnega odbora Mednarodnega združenja razvojnih partnerjev, delegat na ustanovnem kongresu Svetovnega slovenskega kongresa ter kratek čas tudi predsednik Slovenskega narodnega sveta Novega južnega Walesa.

 

Marjan Kovač je umrl 22. aprila 1995 po hudi bolezni in je pokopan na slovenskem delu pokopališča v Rookwoodu v Sydneyu.

Ameriška astronavtka slovenskih korenin prejela nagrado Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF (American Slovenian Education Foundation) je na letni ASEF gali, ki je letos v celoti potekala prek spleta, podelila ASEF-ovo Nagrado za življenjsko delo in izjemne dosežke ameriški astronavtki slovenskih korenin Suniti Williams. ASEF gala je vsakoletni dogodek,

Dnevi Latinske Amerike in Karibov

Ministrstvo za zunanje zadeve organiziralo virtualno mednarodno konferenco Dnevi Latinske Amerike in Karibov (Dnevi LAK), letos tretjo po vrsti. Trajala bo v času od 19. – 23.4. ter bo razdeljena na več sklopov. Gospodarski dogodek poteka v četrtek 22.4. s predvidenim

ASEF MLADI UMI: Andraž Oštrek - Od enostavnih molekul do kompleksnih naravnih spojin z organsko sintezno kemijo

ASEF in Zavod Pospešek organizirata spletno poljudnoznanstveno predavanje, ki ga bo izvedel Andraž Oštrek, ASEF Fellow 2019 in doktorski študent kemije na Univerzi v Pavii v Italiji. Predavanje bo potekalo prek Zoom-a v četrtek, 22. aprila 2021, ob 19. uri. Za ogled predavanja se je treba prijaviti do

Ideje iz sveta: Kako zgraditi odpornost proti stresu?

Društvo VTIS v soboto, 24. aprila 2021, ob 19. uri vabi na webinar Ideje iz sveta: Kako zgraditi odporost proti stresu?. Zbrali so najboljše slovenske strokovnjake in raziskovalce, delujoče v Veliki Britaniji, na Nizozemskem in doma, s podorocja psihologije, fiziologije

Marjan Kovač

Marjan Kovač, prvi predsednik Avstralsko slovenske konference v zgodovinsko pomembnem času, ko so potekale aktivnosti za osamosvojitev Slovenije, je eden tistih rojakov, ki so bistveno prispevali k hitrejšemu priznanju slovenske države s strani Avstralije. Slovenci v Avstraliji so se že 27.

Izjava SAZU o slovenski spravi / spletni pogovor

Društvo slovenskih izobražecev vabi na spletni pogovor z naslovom IZJAVA SAZU O SLOVENSKI SPRAVI, ki bo v ponedeljek, 19. aprila ob 20. ur.  Na dogodku bodo sodelovali predsednik akad. Peter Štih, akad. Tine Hribar, akad. Jože Kraševec, akad. Peter Vodopivec.

30. Primorski slovenistični dnevi

Slavistično društvo Nova Gorica v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica ter s Slavističnim društvom Koper in Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm prireja že 30. Primorske slovenistične dneve, ki se bodo odvijali 13. in 14. aprila 2021, preko platforme Zoom. ČETRTEK, 15. APRILA

Društvo Snežinka obdarila vrtec "Reka Nil"

Člani slovenskega društva Snežinka, ki deluje v Egiptu, so preteklo nedeljo, 11. aprila, preživeli čudovit dan z vrtcem “ Reka Nil”.  Približno uro in pol vožnje od Kaira, vzdolž reke Nil, stoji majhen vrtec z imenom “Reka Nil”. Poseben čar mu

Literarni dnevi grejo v drugo rundo!

Slovenska čitalnica v Gradcu in Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu vabijo na virtualne Literarne dneve na spletu. Tokrat predstavljajo: Meksikajnarje, Iztoka Osojnika in Stefana Feiniga. Predstavitev zbirke 5 stripov slovenskih avtorjev Zorana Smiljanića in Marijana Pušaveca z naslovom Meksikajnarji

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Dorothy Lenarčič

Dorothy Lenarčič, soustanoviteljica Slovenskega informacijskega centra,  je v času prvih manifestacij slovenske skupnosti v Kanadi v času osamosvajanja Slovenije odigrala izjemno pomembno vlogo seznanjanja kanadske javnosti z dogajanjem v Sloveniji, s slovenskimi cilji, pa tudi s slovensko skupnostjo v Kanadi. Medijski odziv na javne demonstracije kanadskih Slovencev je bil tudi po njeni zaslugi izjemen in je odločilno prispeval k splošni naklonjenosti slovenskim prizadevanjem ter k ozaveščenosti kanadskega političnega vrha.

 

V Kanadi rojena Dorothy Lenarčič se je leta 1991 pridružila zaskrbljenim kanadskim Slovencem, ki so se ob dramatičnih dogodkih ob osamosvajanju Slovenije in agresiji jugoslovanske vojske zbrali v slovenski cerkvi Marije Pomagaj v Torontu. Vse je prevevalo eno samo veliko vprašanje: kako pomagati rojakom v domovini? Kot ena od najbolj primernih oblik se je izkazalo glasno opozarjanje kanadske javnosti in politike na trenutno situacijo doma ter na slovenska prizadevanja za mednarodno priznanje. Namen je bil pridobiti naklonjenost tako prebivalcev Kanade kot vodstva države.

 

Dorothy se je javila za delo na področju medijske promocije. Skupaj z Leandrom Škofom sta takoj ustanovila Slovenski informacijski center. Takrat ni bilo interneta, elektronske pošte, družabnih omrežij. Komuniciranje je bilo zato zelo zahtevno in za današnje pojme počasno. Sporočila za javnost je bilo treba številnim medijskim hišam posredovati preko telefaksa in seveda veliko telefonirati. Kanadske medije je najprej zanimalo, kdo sploh so Slovenci ter kje in kaj je Slovenija, pri čemer so pogosto mešali že zemljepisne pojme in imena kot so Slovenija, Slovaška, Slavonija ipd. Zanimala jih je tudi slovenska skupnost na območju Toronta.

Dorothy Lenarčič

Slovenski rojaki z območja Toronta so pred poslopjem provincialne vlade organizirali protestni shod. Sobota je v tem največjem kanadskem mestu običajno miren dan, a takrat je množica okoli 1.500 rojakov s transparenti, zastavami, pesmijo in govori pritegnila veliko medijsko pozornost – natanko tako, kot je upala Dorothy. Podobno je bilo tudi v primeru protestov pred mestno hišo, na katerih so se spomnili žrtev osamosvojitvene vojne.

 

Še večji izziv je predstavljalo vprašanje, kako medije iz središča mesta na poletno nedeljo privabiti na 45 minut vožnje oddaljeno Slovensko letovišče. Dorothy je v vabilih medijem poudarila, da gre za največji dogodek slovenske skupnosti v Kanadi, na katerem bo govoril tudi takratni minister slovenske vlade, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Janez Dular. Novinarje je skušala privabiti tudi z napovedjo obilne ponudbe domače slovenske hrane. Vreme je bilo k sreči lepo in kar štiri velike televizijske hiše so poslale svoje ekipe in spremljale zborovanje okoli 3.000 udeležencev. Dorothy se spominja, kako so bili novinarji navdušeni, ko so jih po opravljenem delu pogostili s kranjskimi klobasami, krompirjem, potico, krofi in slovenskim vinom. Šalili so se, da se je bilo tudi zato vredno pripeljati tako daleč. Prav tako pa so bili presenečeni, da se slovenski Kanadčani redno zbirajo kot skupnost, ohranjajo svojo kulturo in so tako povezani z domovino. Ta izkušnja jim je pomagala razumeti močno podporo slovenske skupnosti v Kanadi neodvisni Sloveniji. Ta dan je bila o slovenski stvarnosti obveščena praktično celotna kanadska javnost. »Misija izpolnjena«, je takrat zadovoljno ugotovila Dorothy Lenarčič. Prizadevanja slovenske skupnosti za kanadsko priznanje Slovenije, zbiranje sredstev podpore in druge dejavnosti pa so se seveda nadaljevale še lep čas.

 

Dorothy Lenarčič, danes profesorica na srednji šoli, se je rodila v Torontu, mami Frančiški in očetu Jožetu, ki sta prihajala iz Nadanjega sela pri Pivki. Dorothy je kot otrok poletne počitnice preživljala na Slovenskem letovišču, ko je nekoliko zrasla, pa tudi v Sloveniji. Bila je med ustanovitelji Kanadsko-slovenskega zgodovinskega društva in arhiva v Torontu (2002). Na povabilo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu se je udeležila seminarja za izseljenske arhivarje v Ljubljani, kjer je pridobila dragoceno znanje in stike. To je lahko s pridom uporabila ob začetkih delovanja arhiva. Tudi danes je aktivna članica arhiva in sooblikovalka njihovega glasila Our Story – Naša zgodovina ter drugih publikacij in objav.

Ameriška astronavtka slovenskih korenin prejela nagrado Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF (American Slovenian Education Foundation) je na letni ASEF gali, ki je letos v celoti potekala prek spleta, podelila ASEF-ovo Nagrado za življenjsko delo in izjemne dosežke ameriški astronavtki slovenskih korenin Suniti Williams. ASEF gala je vsakoletni dogodek,

Dnevi Latinske Amerike in Karibov

Ministrstvo za zunanje zadeve organiziralo virtualno mednarodno konferenco Dnevi Latinske Amerike in Karibov (Dnevi LAK), letos tretjo po vrsti. Trajala bo v času od 19. – 23.4. ter bo razdeljena na več sklopov. Gospodarski dogodek poteka v četrtek 22.4. s predvidenim

ASEF MLADI UMI: Andraž Oštrek - Od enostavnih molekul do kompleksnih naravnih spojin z organsko sintezno kemijo

ASEF in Zavod Pospešek organizirata spletno poljudnoznanstveno predavanje, ki ga bo izvedel Andraž Oštrek, ASEF Fellow 2019 in doktorski študent kemije na Univerzi v Pavii v Italiji. Predavanje bo potekalo prek Zoom-a v četrtek, 22. aprila 2021, ob 19. uri. Za ogled predavanja se je treba prijaviti do

Ideje iz sveta: Kako zgraditi odpornost proti stresu?

Društvo VTIS v soboto, 24. aprila 2021, ob 19. uri vabi na webinar Ideje iz sveta: Kako zgraditi odporost proti stresu?. Zbrali so najboljše slovenske strokovnjake in raziskovalce, delujoče v Veliki Britaniji, na Nizozemskem in doma, s podorocja psihologije, fiziologije

Marjan Kovač

Marjan Kovač, prvi predsednik Avstralsko slovenske konference v zgodovinsko pomembnem času, ko so potekale aktivnosti za osamosvojitev Slovenije, je eden tistih rojakov, ki so bistveno prispevali k hitrejšemu priznanju slovenske države s strani Avstralije. Slovenci v Avstraliji so se že 27.

Izjava SAZU o slovenski spravi / spletni pogovor

Društvo slovenskih izobražecev vabi na spletni pogovor z naslovom IZJAVA SAZU O SLOVENSKI SPRAVI, ki bo v ponedeljek, 19. aprila ob 20. ur.  Na dogodku bodo sodelovali predsednik akad. Peter Štih, akad. Tine Hribar, akad. Jože Kraševec, akad. Peter Vodopivec.

30. Primorski slovenistični dnevi

Slavistično društvo Nova Gorica v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica ter s Slavističnim društvom Koper in Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm prireja že 30. Primorske slovenistične dneve, ki se bodo odvijali 13. in 14. aprila 2021, preko platforme Zoom. ČETRTEK, 15. APRILA

Društvo Snežinka obdarila vrtec "Reka Nil"

Člani slovenskega društva Snežinka, ki deluje v Egiptu, so preteklo nedeljo, 11. aprila, preživeli čudovit dan z vrtcem “ Reka Nil”.  Približno uro in pol vožnje od Kaira, vzdolž reke Nil, stoji majhen vrtec z imenom “Reka Nil”. Poseben čar mu

Literarni dnevi grejo v drugo rundo!

Slovenska čitalnica v Gradcu in Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu vabijo na virtualne Literarne dneve na spletu. Tokrat predstavljajo: Meksikajnarje, Iztoka Osojnika in Stefana Feiniga. Predstavitev zbirke 5 stripov slovenskih avtorjev Zorana Smiljanića in Marijana Pušaveca z naslovom Meksikajnarji

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Dr. Karl Bonutti, univerzitetni profesor ekonomije in diplomat, je bil v času osamosvajanja Slovenije kot predstavnik Primorskega kluba v Clevelandu zelo aktiven član Odbora ameriških Slovencev, bil pa je tudi prvi častni konzul Republike Slovenije v Clevelandu. Za stike med tamkajšnjo slovensko skupnostjo in matično domovino je skrbel vse do leta 1998, ko je bil imenovan za veleposlanika Republike Slovenije pri Svetem sedežu.

 

Bonutti se je leta 1991 aktivno vključil v dogajanje, povezano z vzpostavljanjem samostojne in neodvisne slovenske države. Sodeloval je pri ustanovitvi Odbora ameriških Slovencev, ki je podprl Majniško deklaracijo in prizadevanja Slovencev za čim prejšnjo osamosvojitev Slovenije ter njeno mednarodno priznanje. Kot pomemben član odbora, v katerem je bilo 25 predstavnikov več sto slovenskih organizacij, župnij, kulturnih društev in medijev iz ZDA, je na sestankih redno poročal o novostih iz Slovenije in Washingtona.

 

Prav zaradi vseh aktivnosti je bil leta 1992 prepoznan kot najprimernejši kandidat za častnega konzula Republike Slovenije v Ohiu. Dr. Bonutti je oral ledino pri urejanju številnih področij, ki so bila odprta med novonastalo državo in njenimi rojaki v Ameriki, ter utrjeval ime Slovenije v ZDA in vezi med obema državama. Omenimo zgolj, da se je, zavoljo njegovih strankarskih dejavnosti in povezav, pete obletnice slovenske samostojnosti leta 1996 udeležil celo republikanski predsedniški kandidat Robert Dole.

 

Karl Bonutti se je rodil leta 1928 v Bukovici v Vipavski dolini. Po drugi svetovni vojni se je najprej umaknil v Italijo, nato pa v Švico, kjer je magistriral iz političnih ved in ekonomije. V času študija se je preživljal kot vzgojitelj v internatu Villa St. Jean, kjer je bil eden od njegovih gojencev tudi kasnejši španski kralj Juan Carlos.

Vir: siol.net

Po zaključku študija se je za kratek čas vrnil v Gorico, nato pa leta 1951 emigriral v ZDA. Službo naj bi dobil v New Yorku, pri mednarodni organizaciji Free Europe, v oddelku za Jugoslavijo, a do tega ni prišlo zaradi razvoja mednarodnih političnih dogodkov in ukinitve oddelka. Z ženo Hermino sta tako odpotovala v Cleveland. Tam je začel kot delavec v tovarni, hkrati pa nadaljeval s študijem ter leta 1957 magistriral še iz ekonomije. Dobrih deset let kasneje je na univerzi v Fribourgu še doktoriral iz socialne ekonomije. Postopoma se je od tovarniškega delavca povzpel vse do univerzitetnega profesorja. Na Clevelandski državni univerzi in več drugih univerzah v Ohiu je predaval ekonomijo, v času županovanja Georgea Voinovicha je bil nekaj let zaposlen tudi v mestni upravi Clevelanda.

 

Vsa leta življenja v Clevelandu je bil aktiven in prepoznaven v slovenski in širši skupnosti. Bil je med soustanovitelji in predsednik Primorskega kluba, sodeloval je pri sobotni šoli slovenščine v župniji Sv. Vida in številnih drugih dejavnostih. Zelo si je prizadeval za spravo in sodelovanje med slovenskimi staronaseljenci in novonaseljenci. Leta 1975 je bil tako soustanovitelj in kasneje deset let predsednik Slovenian American Heritage Foundation, ki je povezala predstavnike predvojne in povojne emigracije. S svojim trdnim in vztrajnim delom je prispeval k vzpostavitvi tečajev o slovenskem, jeziku, kulturi in zgodovini, predavanj slovenskih profesorjev ter študija slovenskih študentov in slovenskih predavateljev na univerzi v Clevelandu.

 

Njegova vizija je bila, da bi mladi obetavni akademiki iz Slovenije v Clevelandu spoznali, kako deluje ameriška družba, utemeljena na načelih demokracije in tržnega gospodarstva, in to znanje prenašali v Slovenijo. Na clevelandski univerzi so tako gostovala številna znana imena, ki so kasneje sooblikovala politično in akademsko podobo Slovenije, med njimi dr. Dimitrij Rupel, dr. Peter Vodopivec, dr. Marjan Senjur, dr. Vlado Dimovski, dr. Metka Tekavčič, dr. Dušan Mramor, dr. Bernard Nežmah in drugi.

 

Po zaključku diplomatske kariere se je vrnil v rodno Slovenijo in danes živi v Novi Gorici. Leta 2015 je pri Goriški Mohorjevi izdal knjigo svojih spominov z naslovom Med izbiro in zgodovino.

Ameriška astronavtka slovenskih korenin prejela nagrado Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF (American Slovenian Education Foundation) je na letni ASEF gali, ki je letos v celoti potekala prek spleta, podelila ASEF-ovo Nagrado za življenjsko delo in izjemne dosežke ameriški astronavtki slovenskih korenin Suniti Williams. ASEF gala je vsakoletni dogodek,

Dnevi Latinske Amerike in Karibov

Ministrstvo za zunanje zadeve organiziralo virtualno mednarodno konferenco Dnevi Latinske Amerike in Karibov (Dnevi LAK), letos tretjo po vrsti. Trajala bo v času od 19. – 23.4. ter bo razdeljena na več sklopov. Gospodarski dogodek poteka v četrtek 22.4. s predvidenim

ASEF MLADI UMI: Andraž Oštrek - Od enostavnih molekul do kompleksnih naravnih spojin z organsko sintezno kemijo

ASEF in Zavod Pospešek organizirata spletno poljudnoznanstveno predavanje, ki ga bo izvedel Andraž Oštrek, ASEF Fellow 2019 in doktorski študent kemije na Univerzi v Pavii v Italiji. Predavanje bo potekalo prek Zoom-a v četrtek, 22. aprila 2021, ob 19. uri. Za ogled predavanja se je treba prijaviti do

Ideje iz sveta: Kako zgraditi odpornost proti stresu?

Društvo VTIS v soboto, 24. aprila 2021, ob 19. uri vabi na webinar Ideje iz sveta: Kako zgraditi odporost proti stresu?. Zbrali so najboljše slovenske strokovnjake in raziskovalce, delujoče v Veliki Britaniji, na Nizozemskem in doma, s podorocja psihologije, fiziologije

Marjan Kovač

Marjan Kovač, prvi predsednik Avstralsko slovenske konference v zgodovinsko pomembnem času, ko so potekale aktivnosti za osamosvojitev Slovenije, je eden tistih rojakov, ki so bistveno prispevali k hitrejšemu priznanju slovenske države s strani Avstralije. Slovenci v Avstraliji so se že 27.

Izjava SAZU o slovenski spravi / spletni pogovor

Društvo slovenskih izobražecev vabi na spletni pogovor z naslovom IZJAVA SAZU O SLOVENSKI SPRAVI, ki bo v ponedeljek, 19. aprila ob 20. ur.  Na dogodku bodo sodelovali predsednik akad. Peter Štih, akad. Tine Hribar, akad. Jože Kraševec, akad. Peter Vodopivec.

30. Primorski slovenistični dnevi

Slavistično društvo Nova Gorica v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica ter s Slavističnim društvom Koper in Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm prireja že 30. Primorske slovenistične dneve, ki se bodo odvijali 13. in 14. aprila 2021, preko platforme Zoom. ČETRTEK, 15. APRILA

Društvo Snežinka obdarila vrtec "Reka Nil"

Člani slovenskega društva Snežinka, ki deluje v Egiptu, so preteklo nedeljo, 11. aprila, preživeli čudovit dan z vrtcem “ Reka Nil”.  Približno uro in pol vožnje od Kaira, vzdolž reke Nil, stoji majhen vrtec z imenom “Reka Nil”. Poseben čar mu

Literarni dnevi grejo v drugo rundo!

Slovenska čitalnica v Gradcu in Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu vabijo na virtualne Literarne dneve na spletu. Tokrat predstavljajo: Meksikajnarje, Iztoka Osojnika in Stefana Feiniga. Predstavitev zbirke 5 stripov slovenskih avtorjev Zorana Smiljanića in Marijana Pušaveca z naslovom Meksikajnarji

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Cvetko Falež

 

Več desetletij aktiven član slovenske skupnosti v Canberri, kjer si je močno prizadeval k povezovanju Slovencev v Avstraliji ter ohranjanju slovenskega jezika in identitete. Velik rodoljub in neutruden borec v času slovenskega osamosvajanja, ko je s svojim neumornim posredovanjem pri avstralski vladi pripomogel k hitrejšemu priznanju samostojne Republike Slovenije.

 

Cvetko Falež se je rodil 14. aprila 1931 v Leskovcu pri Krškem. Leta 1964 je bil eden izmed ustanoviteljev Slovensko-avstralskega društva v Canberri in nekaj časa tudi njegov predsednik. Še preden je bil slovenski dom v Canberri zgrajen, je veliko truda vložil v organizacijo prireditev za otroke in pripravljal različne nastope. Nemalo zaslug mu gre tudi za to, da je bil slovenski dom zgrajen v zelo kratkem času in to kljub temu, da je bila slovenska skupnost v Canberri majhna. Ob vsem delu, ki ga je opravljal, mu ni zmanjkalo časa za poučevanje slovenščine. Že od vsega začetka je aktivno sodeloval tudi pri slovenskih radijskih oddaj. Leta 1980 je v državi Novi južni Wales deloval kot predsednik Slovenian Education Fundation.

Cvetko Falež

V času osamosvajanja Slovenije je leta 1989 v Canberri skupaj s prijatelji ustanovil Društvo za varstvo človekovih pravic, ki se je kasneje preimenovalo v  Narodni svet ACT, vodil pa ga je Cvetko Falež. Avstralskemu parlamentu so predložili okoli 2.000 podpisov in zbrali 10.000 avstralskih dolarjev v podporo Odboru za varstvo človekovih pravic v Sloveniji. Pred avstralskim parlamentom so organizirali shod, kjer so zbirali podpise v podporo zaprtim. Podpisi so bili predloženi avstralski poslanski zbornici in senatu, s pozivom vladi, da ukrepa v imenu Slovencev v Avstraliji. Nemalo pisem je bilo napisanih avstralskim poslancem in senatorjem kot tudi uredništvom časopisov ter radijskih in televizijskih postaj. Člani društva so se s predstavniki avstralskega zunanjega ministrstva pogovarjali o situaciji v Sloveniji ter jim pomagali razumeti dejanske okoliščine in politično situacijo v Sloveniji. V juliju 1990 je bila ustanovljena Avstralska slovenska konferenca za Svetovni slovenski kongres, ki jo je sestavljalo pet narodnih svetov (Viktorija, Queensland, Južna Avstralija, Novi južni Wales in ACT – Teritorij glavnega mesta) in je nosila največjo težo pri prizadevanjih za priznanje samostojne Slovenije.

 

Cvetko Falež je bil aktiven tudi v Avstralsko slovenski konferenci (ASK). V Upravnem odboru ASK je postal referent za finance in delegat na ustanovni skupščini Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani konec junija 1991. Več let je bil tudi predsednik ASK in dolgoletni član upravnega odbora.

 

Člani Slovenskih narodnih svetov in Avstralske slovenske konference so s svojim vplivom pri predstavnikih avstralske vlade dosegli, da je Avstralija kot prva prekomorska država priznala samostojno Slovenijo. Cvetko Falež je v enem svojim zapisov dejal, da bodo Slovenci v Avstraliji težko še kdaj opravili tako veliko in pomembno delo ter da upa, da ga tudi ne bo več treba.

 

Umrl je 11. oktobra 2020 v Canberri.

Ameriška astronavtka slovenskih korenin prejela nagrado Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF (American Slovenian Education Foundation) je na letni ASEF gali, ki je letos v celoti potekala prek spleta, podelila ASEF-ovo Nagrado za življenjsko delo in izjemne dosežke ameriški astronavtki slovenskih korenin Suniti Williams. ASEF gala je vsakoletni dogodek,

Dnevi Latinske Amerike in Karibov

Ministrstvo za zunanje zadeve organiziralo virtualno mednarodno konferenco Dnevi Latinske Amerike in Karibov (Dnevi LAK), letos tretjo po vrsti. Trajala bo v času od 19. – 23.4. ter bo razdeljena na več sklopov. Gospodarski dogodek poteka v četrtek 22.4. s predvidenim

ASEF MLADI UMI: Andraž Oštrek - Od enostavnih molekul do kompleksnih naravnih spojin z organsko sintezno kemijo

ASEF in Zavod Pospešek organizirata spletno poljudnoznanstveno predavanje, ki ga bo izvedel Andraž Oštrek, ASEF Fellow 2019 in doktorski študent kemije na Univerzi v Pavii v Italiji. Predavanje bo potekalo prek Zoom-a v četrtek, 22. aprila 2021, ob 19. uri. Za ogled predavanja se je treba prijaviti do

Ideje iz sveta: Kako zgraditi odpornost proti stresu?

Društvo VTIS v soboto, 24. aprila 2021, ob 19. uri vabi na webinar Ideje iz sveta: Kako zgraditi odporost proti stresu?. Zbrali so najboljše slovenske strokovnjake in raziskovalce, delujoče v Veliki Britaniji, na Nizozemskem in doma, s podorocja psihologije, fiziologije

Marjan Kovač

Marjan Kovač, prvi predsednik Avstralsko slovenske konference v zgodovinsko pomembnem času, ko so potekale aktivnosti za osamosvojitev Slovenije, je eden tistih rojakov, ki so bistveno prispevali k hitrejšemu priznanju slovenske države s strani Avstralije. Slovenci v Avstraliji so se že 27.

Izjava SAZU o slovenski spravi / spletni pogovor

Društvo slovenskih izobražecev vabi na spletni pogovor z naslovom IZJAVA SAZU O SLOVENSKI SPRAVI, ki bo v ponedeljek, 19. aprila ob 20. ur.  Na dogodku bodo sodelovali predsednik akad. Peter Štih, akad. Tine Hribar, akad. Jože Kraševec, akad. Peter Vodopivec.

30. Primorski slovenistični dnevi

Slavistično društvo Nova Gorica v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica ter s Slavističnim društvom Koper in Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm prireja že 30. Primorske slovenistične dneve, ki se bodo odvijali 13. in 14. aprila 2021, preko platforme Zoom. ČETRTEK, 15. APRILA

Društvo Snežinka obdarila vrtec "Reka Nil"

Člani slovenskega društva Snežinka, ki deluje v Egiptu, so preteklo nedeljo, 11. aprila, preživeli čudovit dan z vrtcem “ Reka Nil”.  Približno uro in pol vožnje od Kaira, vzdolž reke Nil, stoji majhen vrtec z imenom “Reka Nil”. Poseben čar mu

Literarni dnevi grejo v drugo rundo!

Slovenska čitalnica v Gradcu in Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu vabijo na virtualne Literarne dneve na spletu. Tokrat predstavljajo: Meksikajnarje, Iztoka Osojnika in Stefana Feiniga. Predstavitev zbirke 5 stripov slovenskih avtorjev Zorana Smiljanića in Marijana Pušaveca z naslovom Meksikajnarji

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

France Dolinar.

Tokrat predstavljamo rojaka, ki sicer ni dočakal razglasitve samostojne slovenske države, je pa o njej razmišljal že vsaj štiri desetletja prej, zaradi česar menimo, da sodi med tiste, ki so pomembno vplivali na razvoj misli o samostojni Sloveniji. Zavedati se je namreč treba, da ideja o samostojnosti in neodvisnosti slovenskega naroda ni nastala čez noč, temveč se je prek ljudi, kot je bil France Dolinar, krepila, zorela in končno dozorela tistega slovesnega junija 1991.

 

France Dolinar, zgodovinar in duhovnik, je o  samostojni slovenski državi pisal že v prvih povojnih letih. Leta 1945 se je, kot mnogi Slovenci, znašel v taborišču v Italiji. Kot široko razgledan mož, ki je obvladal vrsto evropskih jezikov, je imel za slovenske begunce več predavanj. V okviru t. i. ljudske univerze, ki so jo organizirali slovenski begunci v taborišču v Serviglianu, je imel novembra 1945 predavanje z naslovom Strukturno sociološke hibe slovenskega narodnega organizma. V njem je predstavil pojave, ki ogrožajo zgradbo slovenskega naroda. Po njegovem so bili to neenotnost, rušenje narodnih avtoritet, klikarstvo, pa tudi razhod med generacijami. Ob tem je izpostavil, da »mora biti prvi pogoj za obstoj in razvoj narodne države Slovenije, da smo strukturno čvrst in enoten narod. To se pravi, do kraja in polno povezati vse stranice našega narodnega organizma v resnični službi narodnemu cilju, učvrstiti vez med posamezniki in avtoriteto v dejavnosti posebnih socialnih smeri, ohraniti vselej prvenstvo skupne blaginje in zagotoviti solidarnost stare in mlade generacije.« Lahko bi rekli, da njegova takratna misel ostaja aktualna tudi v današnjem času.

 

Ob stoti obletnici zahtev za Zedinjeno Slovenijo, ki jih je skupaj s somišljeniki leta 1848 zapisal jezikoslovec, narodni buditelj in duhovnik Matija Majar Ziljski, je Dolinar napisal krajše delo z naslovom Slovenska državna misel. Brošuro, ki jo je objavil pod psevdonimom Peter Levičnik, so razmnožili v slovenski begunski tiskarni v taborišču Špital na avstrijskem Koroškem. V sklepu brošure je zapisal: »Slovenska država, katere nosilec je slovenski politični narod v vsej svoji celoti, je najvišji cilj slovenske politike. /…/ Rodu, ki raste, je usojeno, da nosi naprej sladko breme političnega slovenskega izročila. Luč gosposvetske slave mu razsvetljuje njega zgodovinski hod, zgled očetov, ki so v duhu krščanske demokracije dogradili politično organizacijo slovenskega naroda, obvezuje sinove k ohranjanju in razvoju dediščine. S polnim zaupanjem v Gospoda zgodovine in sile svojega naroda, ponosen na že prehojeno stoletno pot gleda današnja mladina v Zedinjeni Sloveniji v slovenski državi smisel svoje politične biti.«.

 

 

France Dolinar.

Misli o samostojni Sloveniji je ostal zvest tudi kasneje. Svoje razmišljanje iz leta 1968 z naslovom Odsotnost slovenske državne misli v prevratu 1918 je zaključil z besedami: »V politični strategiji moremo Slovenci imeti samo en cilj, neodvisno slovensko državo. V tem pomenu je samo zgolj samoslovenska res slovenska politika. /…/ Dokler ni samosvoje slovenske države, Slovenci politično žive še vedno v predzgodovini. Očetom, ki so nam v letu 1918 izbojevali svobodo, čeprav ne v polni meri, moramo biti prepričano hvaležni; brez njih dejanja tudi njih sinovi ne bi mogli slovenskega problema bolj globoko in jasno spoznati. Odgovornost za prihodnja pokolenja pa nalaga vsem kritično presojo naše zgodovine. /…/ Narod, ki ni zmožen živeti iz svoje bistvene in bitne politične ideje, je obsojen na smrt. Če se to zgodi v sladkem umiranju samoprevare, potem bo tudi njegov nejunaški konec zaznamovan s sramoto. Slovenci imamo svojo magno charto v samodržavno zedinjeni Sloveniji. Naši predhodniki v letu 1848 so jo uvideli z jasnovidnostjo mladih src. Kadarkoli v poznejši zgodovini nismo znali ohraniti primata slovenski državni misli, smo zmerom morali pozneje obžalovati svojo nezvestobo

 

Da je za narod še kako pomembno, da ima svojo lastno državo, je jasno podčrtal tudi kasneje: »Če smo Slovenci v dobi narodnega preporoda nekaj časa morali in nekaj časa še verjetno obrazložitvijo mogli odlagati uresničitev suverene svojedržavne samostojnosti, sedanji moment slovenstva ukazujoče terja in alternativa je samo ena: narodni pogin – svojevrhovno narodno slovensko državo. Bistvene naloge v narodu ne morejo biti izpolnjene, ako narod nima na voljo lastne državne moči.«


Njegove zbrane misli o slovenski državi dopolnjujemo tudi s kratkim življenjepisom. France Dolinar se je rodil leta 1915 v Ljubljani očetu Francetu in materi Ivani. Oče je v Ljubljani kupil staro pekarno ter jo preuredil v prvo parno pekarno v mestu, zaradi velike dobrodelnosti do dijakov in socialno zapostavljenih pa se je njihove pekarne prijelo ime Bethlehem-Hiša kruha. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval doktorski študij na znameniti Gregoriani v Rimu, vendar ga ni končal. Kasneje je dobil službo arhivarja v Vatikanskem apostolskem arhivu. Leta 1980 se je za leto dni preselil v zamejsko Gorico. Umrl je v Rimu leta 1983, pokopali pa so ga v Sovodnjah pri Gorici. Že po njegovi smrti je izbor njegovih esejev, razprav in člankov izšel v knjigi Slovenska katoliška obzorja, knjigo pa je izdala Slovenska katoliška akcija v Buenos Airesu.

Ameriška astronavtka slovenskih korenin prejela nagrado Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF (American Slovenian Education Foundation) je na letni ASEF gali, ki je letos v celoti potekala prek spleta, podelila ASEF-ovo Nagrado za življenjsko delo in izjemne dosežke ameriški astronavtki slovenskih korenin Suniti Williams. ASEF gala je vsakoletni dogodek,

Dnevi Latinske Amerike in Karibov

Ministrstvo za zunanje zadeve organiziralo virtualno mednarodno konferenco Dnevi Latinske Amerike in Karibov (Dnevi LAK), letos tretjo po vrsti. Trajala bo v času od 19. – 23.4. ter bo razdeljena na več sklopov. Gospodarski dogodek poteka v četrtek 22.4. s predvidenim

ASEF MLADI UMI: Andraž Oštrek - Od enostavnih molekul do kompleksnih naravnih spojin z organsko sintezno kemijo

ASEF in Zavod Pospešek organizirata spletno poljudnoznanstveno predavanje, ki ga bo izvedel Andraž Oštrek, ASEF Fellow 2019 in doktorski študent kemije na Univerzi v Pavii v Italiji. Predavanje bo potekalo prek Zoom-a v četrtek, 22. aprila 2021, ob 19. uri. Za ogled predavanja se je treba prijaviti do

Ideje iz sveta: Kako zgraditi odpornost proti stresu?

Društvo VTIS v soboto, 24. aprila 2021, ob 19. uri vabi na webinar Ideje iz sveta: Kako zgraditi odporost proti stresu?. Zbrali so najboljše slovenske strokovnjake in raziskovalce, delujoče v Veliki Britaniji, na Nizozemskem in doma, s podorocja psihologije, fiziologije

Marjan Kovač

Marjan Kovač, prvi predsednik Avstralsko slovenske konference v zgodovinsko pomembnem času, ko so potekale aktivnosti za osamosvojitev Slovenije, je eden tistih rojakov, ki so bistveno prispevali k hitrejšemu priznanju slovenske države s strani Avstralije. Slovenci v Avstraliji so se že 27.

Izjava SAZU o slovenski spravi / spletni pogovor

Društvo slovenskih izobražecev vabi na spletni pogovor z naslovom IZJAVA SAZU O SLOVENSKI SPRAVI, ki bo v ponedeljek, 19. aprila ob 20. ur.  Na dogodku bodo sodelovali predsednik akad. Peter Štih, akad. Tine Hribar, akad. Jože Kraševec, akad. Peter Vodopivec.

30. Primorski slovenistični dnevi

Slavistično društvo Nova Gorica v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica ter s Slavističnim društvom Koper in Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm prireja že 30. Primorske slovenistične dneve, ki se bodo odvijali 13. in 14. aprila 2021, preko platforme Zoom. ČETRTEK, 15. APRILA

Društvo Snežinka obdarila vrtec "Reka Nil"

Člani slovenskega društva Snežinka, ki deluje v Egiptu, so preteklo nedeljo, 11. aprila, preživeli čudovit dan z vrtcem “ Reka Nil”.  Približno uro in pol vožnje od Kaira, vzdolž reke Nil, stoji majhen vrtec z imenom “Reka Nil”. Poseben čar mu

Literarni dnevi grejo v drugo rundo!

Slovenska čitalnica v Gradcu in Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu vabijo na virtualne Literarne dneve na spletu. Tokrat predstavljajo: Meksikajnarje, Iztoka Osojnika in Stefana Feiniga. Predstavitev zbirke 5 stripov slovenskih avtorjev Zorana Smiljanića in Marijana Pušaveca z naslovom Meksikajnarji

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Viljem Černo, na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno Slovenijo in logo (simbol Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).

Za Viljema Černa, ki je zaradi svojega dolgoletnega, vztrajnega a miroljubnega in povezovalnega boja za pravice beneških Slovencev pogosto imenovan Gandi iz Terske doline, lahko zapišemo, da je bilo njegovo delo skozi desetletja pravzaprav eden od kamenčkov v mozaiku, ki so bili potrebni za pripravo vsega, kar je botrovalo slovenski osamosvojitvi. V času usodnih dogodkov pa je Viljem Černo z več simbolnimi gestami pokazal, kako velik pomen je dajal samostojni slovenski državi za prihodnost slovenskega naroda, vključujoč beneške Slovence.

 

Viljem Černo se je rodil leta 1937 v odmaknjeni vasici Bardo v Terski dolini, ki se je po potresu leta 1976 skoraj izpraznila. Tam danes živi nekaj sto ljudi, ki govorijo zelo staro slovensko narečje. Kot ključno, kako je lahko izoblikoval svoja prepričanja in začutil pomen ohranitve domače govorice in kulture, je Viljem Černo navajal dejstvo, da je imel možnost obiskovati slovenske šole v Gorici in Trstu, kjer je končal učiteljišče in nadaljeval s študijem. Po vojni so namreč v Tersko dolino prišli slovenski funkcionarji iz Trsta in začeli iskati nadarjene otroke, primerne za šolanje. Profesor Černo je pogosto pripovedoval, da je bila njegova mama ena redkih (oče mu je umrl, ko je bil star šest let), ki je imela pogum otroka poslati v slovenske šole. Italijani so namreč na župana pritiskali, naj družino izobči, staršem pa grozili, da jim bodo vzeli pokojnino. Župnik pa mu je zaradi obiskovanja slovenskih šol odrekel obhajilo. A Viljem Černo je slovenske šole kljub temu obiskoval in se nato v Bardo vrnil kot izobražen profesor in zaveden pripadnik slovenske manjšine. Takoj se je vključil v družbeno življenje in postal aktiven na vseh področjih. Bil je soustanovitelj Kulturnega društva Ivan Trinko, kasneje je bil 10 let tudi njegov predsednik. Ustanovil je Center za kulturne raziskave. Poleg kulture je bil vse življenje aktiven v političnem življenju, tako na nivoju občine kot v slovenskih manjšinskih strukturah, več kot pol stoletja je bil član Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Ne le v Benečiji, odgovorne naloge je prevzel tudi na deželnem nivoju, na primer predsedovanje Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Bil je tudi pesnik, ki je pisal v terskem narečju.

 

Z veliko strpnostjo, vztrajnostjo in potrpežljivostjo je desetletja prenašal udarce italijanskih nacionalistov, postfašistov in protislovenskih organizacij. V času hladne vojne je prizadevanje za slovenstvo v teh dolinah pomenilo biti deležen veliko osebnega šikaniranja, žaljenja in groženj, večkrat je bila ogrožena tudi njegova varnost. Prijel se ga je vzdevek »rdeči slovanski komunistični učitelj«. »Vse moje delo je izhajalo iz želje, da beseda, ki smo jo podedovali, ne izumre. Svoje delo sem namenil našim ljudem, vsaj tistim, ki še čutijo kar so podedovali, tisto dušo, ki je naša duša« je večkrat poudaril. Na vprašanje, kako zmore, da do svojih nasprotnikov ne čuti jeze in zamer, pa je odgovarjal: »Vsak jezik je bogastvo, vsaka kultura je bogastvo, vsaka duša je bogastvo. Od nasprotnikov pričakujem, da bodo toliko širokogrudni, da bodo postopoma sprejeli ta zaklad, ki ga te doline imajo in bodo upoštevali vse, kar je pošteno. In naše izročilo to je. V nasprotnem primeru pa so sami na škodi«. Čeprav neomajen v svojih stališčih, je bil za vse ljudi sprejemljiv zaradi osebnega pristopa. S svojo karizmo, toplino, prijaznostjo in odprtostjo se je prikupil vsakemu sogovorniku.

Viljem Černo, na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno Slovenijo in logo (simbol Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).
Avtor fotografije: Dejan Valentinčič

Že v 70. letih prejšnjega stoletja, ko je naše narodno ozemlje še sekala železna zavesa, je prof. Černo razmišljal o čezmejnem povezovanju. Pri prizadevanjih za sodelovanje s Posočjem in čezmejno sožitje ter povezanost je oral ledino. Omenimo zgolj srečanja rojakov z obeh strani meje ter tudi sosednjih narodov na Matajurju in Kamenici pri Stari Gori, vabila za gostovanja številnih kulturnih skupin iz Slovenije, Goriške in Tržaške v njegovi vasici Bardo ter njegovo predstavljanje Benečije po Sloveniji.

 

Enako željo kot po čezmejnem sodelovanju je imel pri povezanosti vsega slovenskega narodnega ozemlja. V enem izmed svojih govorov je takole vzpodbujal: »Pred 2000 leti se je Jezus Kristus sprehajal tako po beneških kot po koroških, kranjskih, štajerskih, kraških, porabskih vaseh in nas je vse v slovenskem jeziku učil evangeljskih resnic in ljubezni do materine hiše! Ostanimo zvesti temu bogastvu, ki smo ga podedovali, ne pozabimo očetovih žuljev in vonja materinega domačega kruha. Želim, da skupaj srečamo novo ljubezen ter naredimo življenje lepše, bogatejše in žlahtnejše, saj smo ljudje odprtega srca in duha«.

 

V času priprav na osamosvojitev je prof. Černo z veliko truda dosegel, da je na sedežu Videmske pokrajine prišlo do sestanka člana slovenskega predsedstva Cirila Zlobca in drugih predstavnikov slovenske politike s predsednikom Videmske pokrajine in drugimi vplivnimi pokrajinskimi politiki, kjer jim je slovenska stran lahko razložila slovenske razloge za osamosvojitev. 25. junija 1991, na dan, ko je bila razglašena neodvisna slovenska država, se je Viljem Černo udeležil razglasitve samostojni na Trgu republike v Ljubljani. Želel je, da so tudi beneški Slovenci prisotni pri tem, za slovenski narod enkratnem zgodovinskem dogodku. Ko je v naslednjih dneh sledila osamosvojitvena vojna, je bil prvi mejni prehod, ki ga je osvobodila slovenska teritorialna obramba, Robič, na meji med Posočjem in Benečijo. Prvi iz Benečije, ki je prišel med pripadnike slovenske teritorialne obrambe, je bil prav Viljem Černo. Prinesel jim je kruh in salamo, da ne bi bili lačni, pa tudi že potico, saj je čutil, da se bliža čas praznovanja slovenske države. Viljemu Černu je nato z obiskom na mejnem prehodu Livek sledil msgr. Paskval Gujon, župnik na Matajurju, naslednji dan pa še danes aktiven slovenski kulturni delavec v Benečiji Miha Koren, ki se je z dvema prijateljema ponudil kot prostovoljec teritorialni obrambi.

 

Prof. Viljem Černo je za svoje delo prejel številna priznanja. Omenimo zgolj Častni znak Republike Slovenije leta 1998, Odličje SKGZ za življenjsko delo in Gujonovo priznanje leta 2006, Štrekljevo delo za etnografsko delo leta 2010, plaketo TIGR leta 2012, priznanje SKGZ/SSO ob slovenskem kulturnem prazniku leta 2014 in literarno nagrado Vstajenje leta 2014 za njegovo pesniško zbirko Ko pouno noći je sarce.

 

Tako kot na vse slovenske skupnosti v zamejstvu in po svetu je tudi na Benečijo osamosvojitev Republike Slovenije zelo pozitivno vplivala. Ali kot so beneški Slovenci sami dejali leta 2009 v Kobaridu, ob praznovanju vrnitve Primorske matični domovini: »Naša slovenska narečja v Benečiji so imela an imajo veliko sovražnikou. A slovenski jezik se je sada prelil iz matice do naše strani. Sada se lahko nanašamo na slovenščino in s tem je naše narečje ušafalo varno naročje«.

Ameriška astronavtka slovenskih korenin prejela nagrado Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF (American Slovenian Education Foundation) je na letni ASEF gali, ki je letos v celoti potekala prek spleta, podelila ASEF-ovo Nagrado za življenjsko delo in izjemne dosežke ameriški astronavtki slovenskih korenin Suniti Williams. ASEF gala je vsakoletni dogodek,

Dnevi Latinske Amerike in Karibov

Ministrstvo za zunanje zadeve organiziralo virtualno mednarodno konferenco Dnevi Latinske Amerike in Karibov (Dnevi LAK), letos tretjo po vrsti. Trajala bo v času od 19. – 23.4. ter bo razdeljena na več sklopov. Gospodarski dogodek poteka v četrtek 22.4. s predvidenim

ASEF MLADI UMI: Andraž Oštrek - Od enostavnih molekul do kompleksnih naravnih spojin z organsko sintezno kemijo

ASEF in Zavod Pospešek organizirata spletno poljudnoznanstveno predavanje, ki ga bo izvedel Andraž Oštrek, ASEF Fellow 2019 in doktorski študent kemije na Univerzi v Pavii v Italiji. Predavanje bo potekalo prek Zoom-a v četrtek, 22. aprila 2021, ob 19. uri. Za ogled predavanja se je treba prijaviti do

Ideje iz sveta: Kako zgraditi odpornost proti stresu?

Društvo VTIS v soboto, 24. aprila 2021, ob 19. uri vabi na webinar Ideje iz sveta: Kako zgraditi odporost proti stresu?. Zbrali so najboljše slovenske strokovnjake in raziskovalce, delujoče v Veliki Britaniji, na Nizozemskem in doma, s podorocja psihologije, fiziologije

Marjan Kovač

Marjan Kovač, prvi predsednik Avstralsko slovenske konference v zgodovinsko pomembnem času, ko so potekale aktivnosti za osamosvojitev Slovenije, je eden tistih rojakov, ki so bistveno prispevali k hitrejšemu priznanju slovenske države s strani Avstralije. Slovenci v Avstraliji so se že 27.

Izjava SAZU o slovenski spravi / spletni pogovor

Društvo slovenskih izobražecev vabi na spletni pogovor z naslovom IZJAVA SAZU O SLOVENSKI SPRAVI, ki bo v ponedeljek, 19. aprila ob 20. ur.  Na dogodku bodo sodelovali predsednik akad. Peter Štih, akad. Tine Hribar, akad. Jože Kraševec, akad. Peter Vodopivec.

30. Primorski slovenistični dnevi

Slavistično društvo Nova Gorica v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica ter s Slavističnim društvom Koper in Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm prireja že 30. Primorske slovenistične dneve, ki se bodo odvijali 13. in 14. aprila 2021, preko platforme Zoom. ČETRTEK, 15. APRILA

Društvo Snežinka obdarila vrtec "Reka Nil"

Člani slovenskega društva Snežinka, ki deluje v Egiptu, so preteklo nedeljo, 11. aprila, preživeli čudovit dan z vrtcem “ Reka Nil”.  Približno uro in pol vožnje od Kaira, vzdolž reke Nil, stoji majhen vrtec z imenom “Reka Nil”. Poseben čar mu

Literarni dnevi grejo v drugo rundo!

Slovenska čitalnica v Gradcu in Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu vabijo na virtualne Literarne dneve na spletu. Tokrat predstavljajo: Meksikajnarje, Iztoka Osojnika in Stefana Feiniga. Predstavitev zbirke 5 stripov slovenskih avtorjev Zorana Smiljanića in Marijana Pušaveca z naslovom Meksikajnarji

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Stane Kranjc

Prvi predsednik Vseslovenskega kulturnega odbora, še danes največje krovne organizacije Slovencev na vzhodu Kanade, delegat in ustanovni član Svetovnega slovenskega kongresa, nekoč tudi predsednik Kanadskega slovenskega kongresa, pobudnik in vodja programa ugotavljanja števila oseb slovenskega porekla v okviru kanadskega popisa prebivalstva, Stane Kranjc, si je nesebično in aktivno prizadeval širiti slovensko narodno zavest med kanadskimi Slovenci in tako s svojim delovanjem močno pripomogel h kanadskemu priznanju samostojne Slovenije.

 

Misel, ki jo je Stanetu Kranjcu dejal njegov praded, »Stanko, ko se bomo rešili diktatorjev, če boš ti ali tvoji otroci še živi, ne stojte ob strani, delajte in pomagajte, da pridemo do svoje države«, je zaznamovala njegovo pot.

 

Na podlagi ideje o ustanovitvi Svetovnega slovenskega kongresa konec 80-tih let je bil v Kanadi leta 1989 ustanovljen pripravljalni odbor Konference zdomskih Slovencev, ki se je kasneje, na predlog Staneta Kranjca, preimenoval v Kanadski slovenski kongres. Kot je dejal Kranjc, naj »Kanadski Slovenski Kongres zastopa vse Slovence na ravni nadstrankarskih slovenskih idealov, ki zadevajo uveljavitev in rast slovenstva. Povezuje naj Slovence v kulturi, znanosti, gospodarstvu in politično pluralističnem demokratičnem sistemu, da bo slovenski narod odločal, ustvarjal in gradil svojo bodočnost sam.« Glavni cilji kongresa so bili uveljavljanje samostojnosti in suverenosti slovenske države, prizadevanje za mednarodno-pravno priznanje Slovenije ter ustanovitev Svetovnega slovenskega kongresa.

 

Kranjc je bil v tistem času tudi predsednik Vseslovenskega odbora, ustanovljen leta 1990, da bi pomagal prizadetim zaradi hudih poplav, ki so opustošile Slovenijo. Odbor je leto kasneje delovanje razširil na moralno, finančno in politično pomoč Sloveniji pri ustanavljanju samostojne države. Opravili so več klicev kanadskim voditeljem v Ottawo, pisali so pisma in manifestirali za priznanje države, še posebej ob napadu JLA na Slovenijo. Tudi duhovniki po vseh slovenskih cerkvah so darovali maše za Slovenijo.

Stane Kranjc

Kranjc se je 26. junija 1991, skupaj z ostalimi delegati kongresa, udeležili svete maše v ljubljanski stolnici in ustanovne proslave Slovenije v Ljubljani. Trenutek, ko je pred Parlamentom jugoslovansko zastavo uradno zamenjala nova, slovenska, je bil za slehernega Slovenca nepozaben zgodovinski dogodek, poln veselja in upanja. Po besedah Staneta Kranjca je bil Cankarjev dom tiste dni pravi “War Room – vojna soba, štab”.

 

Stane Krajnc je bil rojen v Nadanjem selu v bližini Postojne, kjer je obiskoval osnovno šolo. Leta 1951 je prek Trsta odpotoval v Kanado, kjer je pridobil vrsto diplom s področja poslovnih ved, industrijskega managementa, prehrambene industrije. Še danes, pri 89 letih, je aktiven član Slovenskega letovišča, Kanadskega slovenskega kongresa, društva Simon Gregorčič, župnije Brezmadežne v Torontu, Slovenian Credit Union, Kanadskega Slovenskega zgodovinskega društva in  Starostnega doma Lipa.  Vse življenje je bil dejaven v različnih prostovoljnih in človekoljubnih organizacijah ter v slovenski skupnosti. Bil je tudi med pobudniki in ustanovitelji Kanadsko-slovenske gospodarske zbornice.

 

Zaradi številnih dejanj v dobro slovenstva in Slovencev, finančne podpore Sloveniji ter zaradi aktivnega zavzemanja za osamosvojitev Slovenije in njeno mednarodno priznanje je prejel Posebno zahvalo Izvršnega sveta Skupščine RS za nesebično pomoč ob agresiji nad RS, priznanje in zahvalo za dolgoletno in uspešno delo med Slovenci v Kanadi, odlikovanje Predsednika RS z redom za zasluge za zaslužno delo v slovenski skupnosti v Kanadi, priznanje Slovenia Credit Union za nesebično delo med Slovenci v Kanadi in po svetu, priznanje za zasluge pri nastanku in izhajanju Glasila kanadskih Slovencev pa mu je podelil tudi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Ameriška astronavtka slovenskih korenin prejela nagrado Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF (American Slovenian Education Foundation) je na letni ASEF gali, ki je letos v celoti potekala prek spleta, podelila ASEF-ovo Nagrado za življenjsko delo in izjemne dosežke ameriški astronavtki slovenskih korenin Suniti Williams. ASEF gala je vsakoletni dogodek,

Dnevi Latinske Amerike in Karibov

Ministrstvo za zunanje zadeve organiziralo virtualno mednarodno konferenco Dnevi Latinske Amerike in Karibov (Dnevi LAK), letos tretjo po vrsti. Trajala bo v času od 19. – 23.4. ter bo razdeljena na več sklopov. Gospodarski dogodek poteka v četrtek 22.4. s predvidenim

ASEF MLADI UMI: Andraž Oštrek - Od enostavnih molekul do kompleksnih naravnih spojin z organsko sintezno kemijo

ASEF in Zavod Pospešek organizirata spletno poljudnoznanstveno predavanje, ki ga bo izvedel Andraž Oštrek, ASEF Fellow 2019 in doktorski študent kemije na Univerzi v Pavii v Italiji. Predavanje bo potekalo prek Zoom-a v četrtek, 22. aprila 2021, ob 19. uri. Za ogled predavanja se je treba prijaviti do

Ideje iz sveta: Kako zgraditi odpornost proti stresu?

Društvo VTIS v soboto, 24. aprila 2021, ob 19. uri vabi na webinar Ideje iz sveta: Kako zgraditi odporost proti stresu?. Zbrali so najboljše slovenske strokovnjake in raziskovalce, delujoče v Veliki Britaniji, na Nizozemskem in doma, s podorocja psihologije, fiziologije

Marjan Kovač

Marjan Kovač, prvi predsednik Avstralsko slovenske konference v zgodovinsko pomembnem času, ko so potekale aktivnosti za osamosvojitev Slovenije, je eden tistih rojakov, ki so bistveno prispevali k hitrejšemu priznanju slovenske države s strani Avstralije. Slovenci v Avstraliji so se že 27.

Izjava SAZU o slovenski spravi / spletni pogovor

Društvo slovenskih izobražecev vabi na spletni pogovor z naslovom IZJAVA SAZU O SLOVENSKI SPRAVI, ki bo v ponedeljek, 19. aprila ob 20. ur.  Na dogodku bodo sodelovali predsednik akad. Peter Štih, akad. Tine Hribar, akad. Jože Kraševec, akad. Peter Vodopivec.

30. Primorski slovenistični dnevi

Slavistično društvo Nova Gorica v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica ter s Slavističnim društvom Koper in Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm prireja že 30. Primorske slovenistične dneve, ki se bodo odvijali 13. in 14. aprila 2021, preko platforme Zoom. ČETRTEK, 15. APRILA

Društvo Snežinka obdarila vrtec "Reka Nil"

Člani slovenskega društva Snežinka, ki deluje v Egiptu, so preteklo nedeljo, 11. aprila, preživeli čudovit dan z vrtcem “ Reka Nil”.  Približno uro in pol vožnje od Kaira, vzdolž reke Nil, stoji majhen vrtec z imenom “Reka Nil”. Poseben čar mu

Literarni dnevi grejo v drugo rundo!

Slovenska čitalnica v Gradcu in Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu vabijo na virtualne Literarne dneve na spletu. Tokrat predstavljajo: Meksikajnarje, Iztoka Osojnika in Stefana Feiniga. Predstavitev zbirke 5 stripov slovenskih avtorjev Zorana Smiljanića in Marijana Pušaveca z naslovom Meksikajnarji

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

dr. Jože Bernik_

Svetovno priznan pravni strokovnjak, ekonomist, politik in velik slovenski domoljub dr. Jože Bernik je s svojo aktivnostjo in poznanstvi v ZDA bistveno pripomogel k spremembi uradnega ameriškega stališča o Sloveniji kot delu enotne Jugoslavije. Svojo moč in energijo, kot tudi svoja finančna sredstva, je v tujini namenjal uveljavljanju slovenstva in zavedanja o Sloveniji. Nesebično in aktivno si je prizadeval širiti slovensko narodno zavest med zdomskimi Slovenci. Vedno je našel čas za srečanja s Slovenci, ki so se zavzemali za svobodno in enotno Evropo ter neodvisno in samostojno Slovenijo.

 

Zaradi svojega ugleda tako v mednarodnem prostoru kot tudi med zavednimi Slovenci je postal prvi   podpredsednik Svetovnega  slovenskega  kongresa, idejni oče katerega je bil tudi sam, v letih  od  1994  do 2000 pa je v njem deloval kot predsednik, nato pa kot častni predsednik. Glede na to, da bi bil razgledan svetovljan in demokrat, si je močno prizadeval za odpiranje slovenskega političnega prostora. Član Slovenskih krščanskih demokratov je postal leta 1991, v Demosovi vladi pa je sodeloval kot svetovalec na pravnem, finančnem ter delovnem področju.

 

Kot  ambasador  slovenskega  naroda  v  svetu je veliko  svojega  moralnega  in  materialnega kapitala vložil tudi v izgradnjo sproščene, samozavestne in napredne slovenske države. Izhajal je iz slovenstva  kot  naravne  vrednote in krščanstva kot nadnaravne vrednote. V devetdesetih letih je investiral v časnik Slovenec, ker se je zavedal, da je v Sloveniji alternativni dnevnik izrednega pomena. Bil je mecen tudi številnim drugim pobudam v Sloveniji, ki jih je materialno velikodušno podpiral.

 

Dr. Bernik je bil živa priča časom revolucije in bratomorne vojne, zaradi česar je bil vedno pogumen zagovornik razkrivanja resnice, pravičnosti ter aktivnega popravljanje krivic. V vzhodni in srednji Evropi je po razpadu komunizma preko svojih poznanstev aktivno pripomogel k mednarodnemu priznanju samostojnosti Slovenije. Ves čas je povezoval  Slovence, predvsem pa slovenske  študente  v  tujini.  Že  v  času  begunstva  je  bil  v  Rimu  med  ustanovitelji društva Slovenskih katoliških akademikov v tujini, med svojimi akademskimi  leti  pa je  bil  pobudnik  društva Slovenski akademiki v Ameriki. Skupaj s svojo soprogo, zdravnico in znanstvenico dr. Marijo Bernik, sta svoj dom v Chicagu odprla številnim slovenskim študentom in s tem pokazala solidarnost in ljubezen do slovenskega rodu.

dr. Jože Bernik_
Avtor fotografije: Tomaž Skale

Kariero je začel leta 1944 kot časnikar začetnik pri katoliškem dnevniku Slovenec, kasneje pa kot nasprotnik vseh totalitarizmov slovenskega prostora po koncu vojne emigriral v tujino. Pot ga je preko Avstrije vodila v Rim, kjer je študiral novinarstvo in pravo, nato pa v  Madrid, kjer je študiral še ekonomijo.  Tu se njegova študijska pot še ni zaključila, saj je odšel  v  ZDA,  kjer  je diplomiral iz mednarodne trgovine in leta 1960 doktoriral iz prava.

 

Po zaključenem študiju se je zaposlil v   svetovnem   farmacevtskem   podjetju   Abbott   Laboratories,  v bližini Chicaga. S trdnim delom je napredoval do  mesta  direktorja  oddelka  za  mednarodne  pravne  posle, kjer je bil odgovoren za vse pravne zadeve v tujini. Skoraj tri desetletja je potoval po vseh kontinentih  in sodeloval pri vseh večjih projektih v podjetju.  Po upokojitvi leta 1989 je še več let nadaljeval s svetovalno in odvetniško prakso v Chicagu. Svoje pravno znanje in bogate izkušnje je dopolnjeval tudi s članstvom v stanovskih organizacijah v ZDA in po svetu, ob vrnitvi v domovino pa se je kot član vključil v Akademsko  društvo  Pravnik. Sodeloval je v  različnih mednarodnih  strokovnih skupinah, kot tudi s specializirano agencijo Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO).

 

Leta 1997 je tudi kandidiral za predsednika Republike Slovenije. V mandatu od leta 2000 do 2004 je bil poslanec v Državnem zboru RS, kjer se je predvsem udejstvoval v Ustavni komisiji, Odboru za finance, Odboru za zunanjo politiko, Komisiji za Slovence v zamejstvu in po svetu ter kot član in namestnik vodje Slovenske delegacije v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope v Strasbourgu. Med drugim se je zavzemal za demokratizacijo medijev in razvoj civilne družbe v Sloveniji.

 

Zaradi številnih zaslug v dobro slovenstva in Slovencev, ustanavljanja slovenskih društev po svetu in finančni podpori številnih študentov iz Slovenije, zaradi zaslug pri osamosvojitvi Slovenije in mednarodnega priznanja, ga je na predlog Svetovnega slovenskega kongresa predsednik države dr. Janez Drnovšek 23. junija 2004 odlikoval z najvišjim državnim priznanjem, Zlatim častnim znakom svobode. Na podelitvi je dr. Jože Bernik v zahvalo dejal: »… to  čast  sprejemam  z  vso  hvaležnostjo  in  odgovornostjo.  Vendar  ne  samo zase. To čast sprejemam tudi za vse Slovence po svetu, ki so s svojimi najboljšimi  močmi  in  sredstvi  podprli  borbo  za  samostojno  državo  Republiko  Slovenijo. Sprejemam jo prav tako za vse Slovenke in Slovence, ki so v vojni in po vojni dali svoje življenje, pošteno prepričani v skupno slovensko pot v samostojno in pravno državo …« 

Ameriška astronavtka slovenskih korenin prejela nagrado Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF (American Slovenian Education Foundation) je na letni ASEF gali, ki je letos v celoti potekala prek spleta, podelila ASEF-ovo Nagrado za življenjsko delo in izjemne dosežke ameriški astronavtki slovenskih korenin Suniti Williams. ASEF gala je vsakoletni dogodek,

Dnevi Latinske Amerike in Karibov

Ministrstvo za zunanje zadeve organiziralo virtualno mednarodno konferenco Dnevi Latinske Amerike in Karibov (Dnevi LAK), letos tretjo po vrsti. Trajala bo v času od 19. – 23.4. ter bo razdeljena na več sklopov. Gospodarski dogodek poteka v četrtek 22.4. s predvidenim

ASEF MLADI UMI: Andraž Oštrek - Od enostavnih molekul do kompleksnih naravnih spojin z organsko sintezno kemijo

ASEF in Zavod Pospešek organizirata spletno poljudnoznanstveno predavanje, ki ga bo izvedel Andraž Oštrek, ASEF Fellow 2019 in doktorski študent kemije na Univerzi v Pavii v Italiji. Predavanje bo potekalo prek Zoom-a v četrtek, 22. aprila 2021, ob 19. uri. Za ogled predavanja se je treba prijaviti do

Ideje iz sveta: Kako zgraditi odpornost proti stresu?

Društvo VTIS v soboto, 24. aprila 2021, ob 19. uri vabi na webinar Ideje iz sveta: Kako zgraditi odporost proti stresu?. Zbrali so najboljše slovenske strokovnjake in raziskovalce, delujoče v Veliki Britaniji, na Nizozemskem in doma, s podorocja psihologije, fiziologije

Marjan Kovač

Marjan Kovač, prvi predsednik Avstralsko slovenske konference v zgodovinsko pomembnem času, ko so potekale aktivnosti za osamosvojitev Slovenije, je eden tistih rojakov, ki so bistveno prispevali k hitrejšemu priznanju slovenske države s strani Avstralije. Slovenci v Avstraliji so se že 27.

Izjava SAZU o slovenski spravi / spletni pogovor

Društvo slovenskih izobražecev vabi na spletni pogovor z naslovom IZJAVA SAZU O SLOVENSKI SPRAVI, ki bo v ponedeljek, 19. aprila ob 20. ur.  Na dogodku bodo sodelovali predsednik akad. Peter Štih, akad. Tine Hribar, akad. Jože Kraševec, akad. Peter Vodopivec.

30. Primorski slovenistični dnevi

Slavistično društvo Nova Gorica v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica ter s Slavističnim društvom Koper in Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm prireja že 30. Primorske slovenistične dneve, ki se bodo odvijali 13. in 14. aprila 2021, preko platforme Zoom. ČETRTEK, 15. APRILA

Društvo Snežinka obdarila vrtec "Reka Nil"

Člani slovenskega društva Snežinka, ki deluje v Egiptu, so preteklo nedeljo, 11. aprila, preživeli čudovit dan z vrtcem “ Reka Nil”.  Približno uro in pol vožnje od Kaira, vzdolž reke Nil, stoji majhen vrtec z imenom “Reka Nil”. Poseben čar mu

Literarni dnevi grejo v drugo rundo!

Slovenska čitalnica v Gradcu in Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu vabijo na virtualne Literarne dneve na spletu. Tokrat predstavljajo: Meksikajnarje, Iztoka Osojnika in Stefana Feiniga. Predstavitev zbirke 5 stripov slovenskih avtorjev Zorana Smiljanića in Marijana Pušaveca z naslovom Meksikajnarji

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Alfred Brežnik na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno Slovenijo in logo (simbolj Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).

Alfred Brežnik, elektroinženir, podjetnik in dolgoletni generalni častni konzul Republike Slovenije v Novem Južnem Walesu v Avstraliji, je z vso požrtvovalnostjo in predanostjo deloval v prid slovenstva in domovine. Skupaj z drugimi rojaki v Avstraliji je bil še posebej aktiven v času osamosvojitve. 

 

Alfred Brežnik je bil eden od idejnih ustanoviteljev Avstralske slovenske konference (ASK) za Svetovni slovenski kongres (SSK) ter njenih področnih slovenskih narodnih svetov. Junija 1991 se je v Ljubljani udeležil ustanovnega kongresa SSK in v Sloveniji preživel tudi čas osamosvojitvene vojne. Že pred osamosvojitvijo Slovenije je vodil intenzivne pogovore z avstralskimi politiki za priznanje Slovenije, pisal pisma in sodeloval pri raznih delegacijah, ki so obiskovale avstralskega prvega in zunanjega ministra. Po povratku v Avstralijo je ustanovil informacijski urad in novice o dogajanju v Sloveniji širil tako med avstralskimi politiki kot tudi širše. Avstralija je tudi po njegovi zaslugi januarja 1992 kot prva prekomorska država priznala Slovenijo kot samostojno državo. Osamosvojitveno dogajanje je pomenilo razcvet slovenstva v Avstraliji, rojaki so namreč takratnemu avstralskemu premierju poslali kar 13.000 dopisnic z zahtevo, naj Avstralija prizna mlado državo.

 

Zanimivo je, da je, tudi na pritiske avstralskih Slovencev, avstralska vlada že kmalu po osamosvojitveni vojni izdala navodilo, da si posamezniki na teritoriju Slovenije lahko dokumente urejajo na avstralskem veleposlaništvu na Dunaju in ni potrebno več v Beograd. S tem so dejansko pokazali, da ne priznavajo več jugoslovanske suverenosti nad ozemljem Slovenije. Razsežnosti te geste se takrat verjetno nista zavedala ne Beograd ne Ljubljana.

 

Kot je povedal Brežnik sam, je ponosen, da je bil del tega pomembnega zgodovinskega trenutka. “Najbolj sem ponosen na to, da sem dočakal trenutek, ko je Slovenija prvič v stoletjih, če ne tisočletjih, imela možnost, da se bodo naše sanje uresničile. Ponosen sem na to, da sem bil zraven, da sem doživel in bil celo aktiven pri vsem tem, kar se je dogajalo pred dvajsetimi leti.”.

 

Alfred Brežnik – Fredi se je iz rojstnega Šentjurja pri Celju, kjer se je rodil 17. maja 1937, v Avstralijo preselil leta 1959. Tam sta z ženo Jeni leta 1972 ustanovila podjetje Emona Instruments Pty Ltd, ki deluje še danes. Kmalu po prihodu v Avstralijo se je vključil v slovensko skupnost. Leta 1964 se je pridružil Akciji za dom, ki je predstavljala temelj za izgradnjo današnjega Slovenskega društva Sydney. Bil je pobudnik ustanovitve slovenskega šolskega odbora in dvanajst let njegov tajnik. Prav tako je bil tudi predsednik Društva za podporo demokracije v Sloveniji.

Alfred Brežnik na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno Slovenijo in logo (simbolj Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).
Vir fotografije: Radio Ognjišče.

Deloval je tudi na novinarskem področju. S Stanko Gregorič sta ustanovila glasilo ASK Slovensko pismo, po osamosvojitvi Slovenije pa je bil poleg Dušana Lajovica in Stanke Gregorič še soustanovitelj glasila Glas Slovenije, ki danes deluje kot spletni portal. Fredi Brežnik je pomemben materialni podpornik, ki omogoča delovanja portala Glas Slovenije, hkrati podpira tudi druge slovenske iniciative avstralskih Slovencev in jim tako omogoča materialno preživetje ter nadaljnje delovanje.

 

Leta 1992 je bil imenovan za častnega konzula Republike Slovenije v Sydneyju, leta 1998 pa za častnega generalnega konzula Republike Slovenije. To funkcijo je z vso skrbnostjo in predanostjo in ob podpori družine opravljal do leta 2013. Prav tako je neprecenljiv njegov prispevek v okviru projekta “Slovenija in Sydney 2000” v času Olimpijskih iger. Bil je ataše tako olimpijske kot paraolimpijske reprezentance. S svojimi poznanstvi in ugledom je poskrbel, da so slovenski reprezentanti imeli na voljo vso najboljšo infrastrukturo, primerljivo z reprezentancami največjih držav. Zaslužen je za organizacijo in uspešno delovanje Slovenske hiše. Takratno priložnost je izkoristil tudi za poslovno povezovanje in organiziral poslovno konferenco v Melbournu in Sydneyju.

 

Brežnik si je vedno prizadeval tudi za spravo in skupno delovanje avstralskih Slovencev, ne glede na njihovo ideološko orientiranost. Takoj po osamosvojitvi Slovenije je bil skupaj z Dušanom Lajovicem in Ljenkom Urbančičem eden od treh vidnih članov Slovenska društva Sydney, ki so se včlanili še v Klub Triglav.

 

Za več kot četrt stoletja predanosti, požrtvovalnosti za razvoj slovenske skupnosti v Avstraliji ter povezovanje Avstralije z matično domovino je Alfred Brežnik prejel številna priznanja, med drugim srebrni častni znak svobode Republike Slovenije in priznanje Member of the Order of Australia, ki ga je prejel na kraljičin rojstni dan leta 2010, ob 70. rojstnem dnevu pa tudi blagoslov papeža Benedikta XVI.

 

Za več kot četrt stoletja predanosti, požrtvovalnosti za razvoj slovenske skupnosti v Avstraliji ter povezovanje Avstralije z matično domovino je Alfred Brežnik prejel številna priznanja, med drugim srebrni častni znak svobode Republike Slovenije in priznanje Member of the Order of Australia, ki ga je prejel na kraljičin rojstni dan leta 2010, ob 70. rojstnem dnevu pa tudi blagoslov papeža Benedikta XVI.

Ameriška astronavtka slovenskih korenin prejela nagrado Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF (American Slovenian Education Foundation) je na letni ASEF gali, ki je letos v celoti potekala prek spleta, podelila ASEF-ovo Nagrado za življenjsko delo in izjemne dosežke ameriški astronavtki slovenskih korenin Suniti Williams. ASEF gala je vsakoletni dogodek,

Dnevi Latinske Amerike in Karibov

Ministrstvo za zunanje zadeve organiziralo virtualno mednarodno konferenco Dnevi Latinske Amerike in Karibov (Dnevi LAK), letos tretjo po vrsti. Trajala bo v času od 19. – 23.4. ter bo razdeljena na več sklopov. Gospodarski dogodek poteka v četrtek 22.4. s predvidenim

ASEF MLADI UMI: Andraž Oštrek - Od enostavnih molekul do kompleksnih naravnih spojin z organsko sintezno kemijo

ASEF in Zavod Pospešek organizirata spletno poljudnoznanstveno predavanje, ki ga bo izvedel Andraž Oštrek, ASEF Fellow 2019 in doktorski študent kemije na Univerzi v Pavii v Italiji. Predavanje bo potekalo prek Zoom-a v četrtek, 22. aprila 2021, ob 19. uri. Za ogled predavanja se je treba prijaviti do

Ideje iz sveta: Kako zgraditi odpornost proti stresu?

Društvo VTIS v soboto, 24. aprila 2021, ob 19. uri vabi na webinar Ideje iz sveta: Kako zgraditi odporost proti stresu?. Zbrali so najboljše slovenske strokovnjake in raziskovalce, delujoče v Veliki Britaniji, na Nizozemskem in doma, s podorocja psihologije, fiziologije

Marjan Kovač

Marjan Kovač, prvi predsednik Avstralsko slovenske konference v zgodovinsko pomembnem času, ko so potekale aktivnosti za osamosvojitev Slovenije, je eden tistih rojakov, ki so bistveno prispevali k hitrejšemu priznanju slovenske države s strani Avstralije. Slovenci v Avstraliji so se že 27.

Izjava SAZU o slovenski spravi / spletni pogovor

Društvo slovenskih izobražecev vabi na spletni pogovor z naslovom IZJAVA SAZU O SLOVENSKI SPRAVI, ki bo v ponedeljek, 19. aprila ob 20. ur.  Na dogodku bodo sodelovali predsednik akad. Peter Štih, akad. Tine Hribar, akad. Jože Kraševec, akad. Peter Vodopivec.

30. Primorski slovenistični dnevi

Slavistično društvo Nova Gorica v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica ter s Slavističnim društvom Koper in Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm prireja že 30. Primorske slovenistične dneve, ki se bodo odvijali 13. in 14. aprila 2021, preko platforme Zoom. ČETRTEK, 15. APRILA

Društvo Snežinka obdarila vrtec "Reka Nil"

Člani slovenskega društva Snežinka, ki deluje v Egiptu, so preteklo nedeljo, 11. aprila, preživeli čudovit dan z vrtcem “ Reka Nil”.  Približno uro in pol vožnje od Kaira, vzdolž reke Nil, stoji majhen vrtec z imenom “Reka Nil”. Poseben čar mu

Literarni dnevi grejo v drugo rundo!

Slovenska čitalnica v Gradcu in Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu vabijo na virtualne Literarne dneve na spletu. Tokrat predstavljajo: Meksikajnarje, Iztoka Osojnika in Stefana Feiniga. Predstavitev zbirke 5 stripov slovenskih avtorjev Zorana Smiljanića in Marijana Pušaveca z naslovom Meksikajnarji

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

dr. Evgen Bavčar, na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno SLovenijo in logo (simbolj Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).

Dr. Evgen Bavčar, filozof, fotograf, pisatelj, esejist, kulturnik, trojni doktor, častni znanstvenik in direktor laboratorija za nevidno Inštituta za kritične študije v Mehiki, je tesno povezan s svojo domovino Slovenijo, kljub temu, da že leta živi v Parizu v Franciji, kot gostujoči profesor pa o estetiki in problematiki slepih predava na evropskih in ameriških univerzah.

 

Kot pravi sam, je svoje delovanje za samostojno Slovenijo in njeno večjo prepoznavnost  začel že leta 1983 v prvi oddaji »Slovenija med Dunajem in Trstom« na nacionalnem radiu France Culture. V njej je gostil Petra Handkeja, Josipa Vidmarja, Danila Lokarja in številne druge. V osamosvojitvenem letu, letu 1991 je kot prvi predsednik konference za Francijo sodeloval pri ustanavljanju Svetovnega slovenskega kongresa. Slovenijo je obveščal o prizadevanjih slovenskega slikarja Zorana Mušiča, da bi vplival na takratnega francoskega predsednika Françoisa Mitteranda, prav tako je sodeloval tudi pri informiranju o stanju v Sloveniji.  Ko se je v naslednjih dneh vrnil v Francijo, je na podlagi pogovora z njim njegov prijatelj češko-francoski pisatelj Milan Kundera spisal članek »Rešite Slovenijo«, ki je bil objavljen v Le Mondu in je odmeval po vsem svetu, v za Slovenijo najkritičnejšem času. Informiral je novinarje in imel velike zasluga, da so Francija pa tudi številne druge evropske  države priznale Slovenijo.

 

Dr. Bavčar se odlikuje kot eden najpomembnejših ambasadorjev slovenske kulture v svetu. Verjame, da bi si morali bolj prizadevati za prepoznavnost v Evropi in da je prav kultura tista, s katero si lahko ustvarimo dobro ime. Zaradi njegovega vztrajnega prizadevanja so številni slovenski avtorji doživeli prevode v evropske jezike. Prav on je Borisa Pahorja predstavil Franciji, preko nje ga je spoznala Nemčija, nato Italija in ves svet ter nazadnje še matična domovina Slovenija. Boris Pahor je svojega prijatelja dr. Bavčarja označil kot velikega domoljuba in veliko avtoriteto. Oba, Bavčar in Pahor izpostavljata pomen slovenske identitete, ki mora biti jasno razpoznavna tudi v kulturi.

 

Dr. Bavčar je bil rojen v Lokavcu pri Ajdovščini. Za vedno sta ga zaznamovali dve nesreči (udarec veje in eksplozija bombnega sprožilca, ostanka 2. svetovne vojne), zaradi katerih je že kot deček izgubil vid. Vendar pa ga to ni ustavilo, po diplomi iz filozofije in zgodovine na univerzi v Ljubljani je odšel v Pariz, kjer je na sloviti Sorbonni magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Prav tako je prejemnik dveh častnih doktoratov,  Inštituta za kritične študije v Mehiki, v okviru katerega je tudi direktor laboratorija za nevidno in Univerze v Novi Gorici. Kljub slepoti mu je uspelo postati svetovno znan in prepoznan estet, umetniški kritik in fotograf. Leta 1988 je v Parizu prejel celo naslov Photographe officiel du Mois de la Photo (Uradni fotograf meseca fotografije). Sam pravi, da mu je ljubši izraz vizualni umetnik s fotografijo. Svoje podobe pa imenuje ikone in jih je doslej razstavil že več kot stokrat.

dr. Evgen Bavčar, na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno SLovenijo in logo (simbolj Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).
Vir: STA

Dr. Evgen Bavčar je ponosen Slovenec, zaljubljen v slovenščino, o kateri pravi, da je njegov intimni jezik za molitev in lepoto.  »V Evropi moramo biti prisotni s slovensko specifiko, kakovostjo. Najbolj nujno je, da smo najprej Slovenci in potem še vse drugo. Odgovorni smo za slovensko identiteto, za spomin na tiste, ki skozi stoletja niso imeli pravice govoriti, so ostali anonimni.« Pravi, da je notranje še vedno in bo vedno povezan in navezan na svojo domovino: »Slovenije nisem nikoli zapustil in tam živim tudi, ko je moje telo v Parizu. To je nenavadno življenje spominov na barve, obraze, pokrajino, na oblike, na katerih so utemeljene podobe sveta, ki ga spoznavam.«

 

Dr. Bavčar je prejemnik srebrnega reda RS za zasluge (2004), priznanja Edmunda Čibeja (2010) in Pretnarjeve nagrade (2012). Je častni občan Ajdovščine (2011). Evropski parlament pa mu je leta 2016 podelil nagrado državljan Evrope, istega leta je prav tako prejel najvišje francosko priznanje red legije časti.

 

Dr. Bavčar je človek velikega znanja, izjemne kulturne globine in neizmernih duhovnih razsežnost. Kaže nam, kako so tudi težke preizkušnje priložnost, da rastemo. Predvsem pa s svojim izjemnim domoljubjem Slovencem vedno znova nastavlja ogledalo in nas vabi, da verjamemo v veličino naših korenin. 

Ameriška astronavtka slovenskih korenin prejela nagrado Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF (American Slovenian Education Foundation) je na letni ASEF gali, ki je letos v celoti potekala prek spleta, podelila ASEF-ovo Nagrado za življenjsko delo in izjemne dosežke ameriški astronavtki slovenskih korenin Suniti Williams. ASEF gala je vsakoletni dogodek,

Dnevi Latinske Amerike in Karibov

Ministrstvo za zunanje zadeve organiziralo virtualno mednarodno konferenco Dnevi Latinske Amerike in Karibov (Dnevi LAK), letos tretjo po vrsti. Trajala bo v času od 19. – 23.4. ter bo razdeljena na več sklopov. Gospodarski dogodek poteka v četrtek 22.4. s predvidenim

ASEF MLADI UMI: Andraž Oštrek - Od enostavnih molekul do kompleksnih naravnih spojin z organsko sintezno kemijo

ASEF in Zavod Pospešek organizirata spletno poljudnoznanstveno predavanje, ki ga bo izvedel Andraž Oštrek, ASEF Fellow 2019 in doktorski študent kemije na Univerzi v Pavii v Italiji. Predavanje bo potekalo prek Zoom-a v četrtek, 22. aprila 2021, ob 19. uri. Za ogled predavanja se je treba prijaviti do

Ideje iz sveta: Kako zgraditi odpornost proti stresu?

Društvo VTIS v soboto, 24. aprila 2021, ob 19. uri vabi na webinar Ideje iz sveta: Kako zgraditi odporost proti stresu?. Zbrali so najboljše slovenske strokovnjake in raziskovalce, delujoče v Veliki Britaniji, na Nizozemskem in doma, s podorocja psihologije, fiziologije

Marjan Kovač

Marjan Kovač, prvi predsednik Avstralsko slovenske konference v zgodovinsko pomembnem času, ko so potekale aktivnosti za osamosvojitev Slovenije, je eden tistih rojakov, ki so bistveno prispevali k hitrejšemu priznanju slovenske države s strani Avstralije. Slovenci v Avstraliji so se že 27.

Izjava SAZU o slovenski spravi / spletni pogovor

Društvo slovenskih izobražecev vabi na spletni pogovor z naslovom IZJAVA SAZU O SLOVENSKI SPRAVI, ki bo v ponedeljek, 19. aprila ob 20. ur.  Na dogodku bodo sodelovali predsednik akad. Peter Štih, akad. Tine Hribar, akad. Jože Kraševec, akad. Peter Vodopivec.

30. Primorski slovenistični dnevi

Slavistično društvo Nova Gorica v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica ter s Slavističnim društvom Koper in Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm prireja že 30. Primorske slovenistične dneve, ki se bodo odvijali 13. in 14. aprila 2021, preko platforme Zoom. ČETRTEK, 15. APRILA

Društvo Snežinka obdarila vrtec "Reka Nil"

Člani slovenskega društva Snežinka, ki deluje v Egiptu, so preteklo nedeljo, 11. aprila, preživeli čudovit dan z vrtcem “ Reka Nil”.  Približno uro in pol vožnje od Kaira, vzdolž reke Nil, stoji majhen vrtec z imenom “Reka Nil”. Poseben čar mu

Literarni dnevi grejo v drugo rundo!

Slovenska čitalnica v Gradcu in Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu vabijo na virtualne Literarne dneve na spletu. Tokrat predstavljajo: Meksikajnarje, Iztoka Osojnika in Stefana Feiniga. Predstavitev zbirke 5 stripov slovenskih avtorjev Zorana Smiljanića in Marijana Pušaveca z naslovom Meksikajnarji

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.