Minister Matej Arčon pri slovenski skupnosti v Luksemburgu
Podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je 10. in 11. oktobra 2024 mudil pri slovenski skupnosti v Luksemburgu. Ministra je ves čas obiska spremljala veleposlanica Republike Slovenije v Bruslju Barbara Sušnik.
Kar nekaj institucij Evropske unije ima sedež v Luksemburgu, tudi zato v tej državi živi in dela okoli tisoč Slovencev. Slovenija ima svoje predstavnike na pomembnih položajih. Minister Arčon se je včeraj, v četrtek, srečal s slovenskima sodnikoma na Splošnem sodišču Sodišča Evropske unije dr. Majo Brkan in dr. Damjanom Kukovcem, slovenskim tožilcem na Evropskem javnem tožilstvu Jakom Brezigarjem in slovenskim članom Evropskega računskega sodišča mag. Jorgom Kristijanom Petrovičem. Spregovorili so o delu slovenskih pravnikov in sodelavcev v evropskih institucijah, izrazili posebno skrb za uporabo slovenskega jezika, ki je eden od uradnih jezikov Evropske unije in je enakopraven ostalim evropskim jezikom, ponudili pa so tudi svojo pomoč matični Sloveniji. Minister jim je predstavil aktivnosti urada in se jim je zahvalil za sprejem. Ministra so popeljali po prostorih Sodišča Evropske unije, ustavili so se tudi pri znamenitem kipcu Lipicanca slovenskega kiparja Janeza Boljka, ki stoji na uglednem mestu - na stopnišču, ki vodi do glavne razpravne dvorane.
Minister se je o stvarnosti in izzivih popoldne pogovarjal s predstavnico Slovenskega društva Slolux Marino Seliškar. Kot je poudarila, so še posebej aktivni na kulturnem področju, na leto namreč pripravijo več različnih prireditev.
Minister je dan zaključil na CinEast Festivalu, ki luksemburški javnosti že vrsto let predstavlja skrbno izbran izbor najboljših aktualnih filmskih produkcij iz držav Srednje in Vzhodne Evrope. Vsako leto so, v sodelovanju z društvom Slolux in Veleposlaništvom RS v Bruslju, del festivala tudi vsaj dva ali trije slovenski filmi. Minister si je ogledal dokumentarni film Cent'anni slovenske režiserke in scenaristke Maje Doroteje Prelog. V uvodnem pozdravu je poudaril pomen kvalitetnega slovenskega filma tudi za ohranjanje in uveljavljanje slovenskih skupnosti po svetu.
V petek, 11. oktobra 2024, se je minister Matej Arčon že zjutraj srečal še z rojaki, ki zasedajo pomembna vodilna mesta v luksemburški izpostavi Evropskega parlamenta. Ministra je sprejel generalni direktor na Direktoratu za prevajanje v Evropskem parlamentu Valter Mavrič, v nadaljevanju pa so se iz prevajalske službe Evropskega parlamenta pridružili še vodja oddelka za načrtovanje Simona Križaj Pochat, vodja oddelka za človeške vire Sara Bičić Petersen, vršilec dolžnosti vodje slovenskega oddelka za prevajanje Andrej Žerak in pomočnik generalnega direktorja Peter Verdnik ter Jurij Tomac, vodja ekipe za kadrovske zadeve, ki pa prihaja iz kabineta generalnega sekretarja Evropskega parlamenta. Poudarili so, da so Slovenci v evropskih institucijah izredno uspešni in spoštovani delavci.
Svoj obisk pri slovenski skupnosti v Luksemburgu je minister zaokrožil na Evropski šoli v Bertrangeu, kjer so ga toplo sprejeli namestnik direktorja za vrtec in osnovno šolo Philippe Richard, namestnik direktorja za srednjo šolo Aibhistin O’Coimin, ter učitelja slovenščine Uroš Drnovšek in Nina Šoba. Učenci, ki v šoli obiskujejo pouk slovenščine, so zbrane razveselili s srčnim slovenskim kulturnim programom, po katerem se je minister srečal z učiteljema in vodstvom šole. Beseda je tekla o pomenu ohranjanja slovenskega jezika med mladimi v tujini in o izzivih, s katerimi se soočajo učenci in učitelji. Posebnost sistema Evropske šole je pravica otrok do pouka materinščine na predšolski, primarni in sekundarni stopnji izobraževanja. To je za Slovence, zaposlene v institucijah Evropske unije in drugih institucijah, še posebej pomembno.
Ob 95. obletnici minister Arčon čestital Slovenskemu kulturnemu društvu sv. Barbara Maasmechelen
Minister Arčon je v soboto, 12. oktobra, obiskal slovensko skupnost v pokrajini Limburg na zahodu Belgije. Najprej se v Genku srečal s predstavniki Slovenskega kulturnega društva Naš dom in si ogledal podjetje IPTE belgijskega podjetnika slovenskega rodu. Nato se udeležil Slovenskega dneva v Maasmechelnu, v okviru katerega je Slovensko društvo sv. Barbara praznovalo 95. letnico.
Rudarska pokrajina Limburg je v tridesetih letih dvajsetega stoletja pritegnila večje število Slovencev, ki so tam dobili možnost za zaposlitev. Tako še danes v mestih Genk, Maasmechelen in okolici živi največ rojakov, ki so svoj drugi dom našli v Belgiji. Četudi so se hitro aktivno vključili v življenje lokalnega prebivalstva, pa so še vedno povezani in s ponosom ohranjajo slovenske tradicije in identiteto.
Minister je svoj dan pričel v Genku, kjer so ga sprejeli v Slovenskem kulturnem društvu Naš dom. Predsednik društva Frans Novak in upravni odbor so na kratko predstavili aktivnosti društva, ki novembra obeležuje 40. obletnico delovanja. V Genku pa so se Slovenci povezovali že pred tem, v prvem društvu so se Slovenci začeli združevati že pred sto leti, leta 1924.
V nadaljevanju si je minister ogledal podjetje IPTE, ki se ukvarja z dobavo avtomatizacijskih rešitev in testnega inženiringa za elektronski in mehansko industrijo. Podjetje, ki zaposluje skoraj tisoč oseb na štirinajstih lokacijah v desetih državah na treh kontinentih, vodi belgijski podjetnik slovenskega rodu Vladimir Dobosch.
Pot je ministra Arčona popoldne vodila v Maasmechelen, kjer se je udeležil Slovenskega dneva. Pestro dogajanje se je pričelo s slovensko mašo, ki jo je vodil župnik Gregor Šemrl iz Slovenske katoliške misije Eisden, ki se mu je pridružil župnik Zvone Štrubelj iz Bruslja. Sledil je kulturni program.
Ministru je ob tej priložnosti Stani Revinšek razkazal rudarsko naselje in mu povedal nekaj več o začetkih slovenstva v tej rudarski pokrajini. Prvo društvo - takrat Podporno društvo Sv. Barbara, je začelo delovati že leta 1925, cilj društva je bila finančna podpora v primeru nesreče ali smrti. Kasneje leta 1929 se je ustanovilo prvo kulturno društvo.
In ravno prireditev ob 95. letnici Slovenskega kulturnega društva sv. Barbara je bila vrhunec sobotnega dne. Ob tem visokem jubileju je minister Arčon Slovenskemu kulturnemu društvu sv. Barbara Maasmechelen podelil priznanje in zahvalo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za dolgoletno neutrudno delo in neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenske identitete, kulture in jezika v Belgiji. Prav tako pa se je s priznanjem urada minister za dolgoletno neutrudno delo na področju ohranjanja slovenske kulture in identitete ter neprecenljiv prispevek k delovanju slovenske skupnosti v Belgiji zahvalil tudi predsedniku Jožetu Oblonšku. S slovensko pesmijo so večer obogatili članice Ženskega pevskega zbora Rože iz Nove Gorice in pevski zbor Slomšek iz Maasmechelna. Prijetno druženje se je ob dobri hrani, glasbi slovenskega narodnozabavnega ansambla Utrip in odlični družbi, zavleklo pozno v noč. S prisotnostjo pa je društvu in slovenski skupnosti svoj poklon izrazil tudi župan občine Maasmechelen Raf Terwingen.
V Maasmechelnu deluje poleg Slovenskega društva Sv. Barbara tudi Slovensko katoliško pevsko in kulturno društvo Slomšek. Ustanovljeno je bilo leta 1960 in deluje na kulturnem ter prosvetnem področju in ima svoj pevski zbor. Zelo aktiven je tudi Odbor za pobratenje Maasmechelna in Škofje Loke.
Minister Matej Arčon pri slovenski skupnosti v Bruslju
Podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu je obiskal tudi slovensko skupnost v belgijski prestolnici. Že v petek, 11. oktobra, se je srečal s predstavniki slovenskih skupnosti v Bruslju in obiskal Slovenski kulturni center. V nedeljo, 13. oktobra, je obiskal še Slovenski pastoralni center.
V petek popoldne se je minister sestal s predstavniki slovenske skupnosti v Bruslju. Srečanja so se udeležili predstavnice lokalnega odbora Društvo VTIS Ajda Gracia Golob, Anka Supej in Sara Cerar; predsednica Slovenskega društva v Belgiji Slo-Bel Lea Iskra in član Marko Lazić, vodja Slovenskega kulturnega centra Tina Čeh, učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine Petra Likar Jan, lektorica slovenščine na Univerzi v Ghentu in v Bruslju Ivana Lasnik Petrič, slovenski župnik dr. Zvone Štrubelj in raziskovalka Ana Planinc. Beseda je tekla o delovanju, aktivnostih in izzivih, s katerimi se soočajo.
Slovenci v Belgiji pripravljajo številne dogodke, z željo po povezovanju med rojaki, prizadevajo pa si tudi za promocijo matice v belgijskem okolju. Zaznavajo vedno večji interes za učenje slovenskega jezika, sta poudarili učiteljica in lektorica. V Bruslju je mnogo Slovencev, ki so se v osrčje Evropske unije preselili v zadnjem obdobju, predvsem v času po vstopu Slovenije v to mednarodno povezavo. Minister se jim je zahvalil za njihovo delo, trud in čas, predstavili pa je tudi aktivnosti urada na področju vračanja rojakov in sodelovanja z matico. Ob tej priložnosti jih je povabil na dogajanje in aktivno promocijo dogodkov v okviru projekta Evropska prestolnica kulture, ki bo leta 2025 v Novi Gorici in Gorici.
Že pred tem je minister obiskal Slovenski kulturni center z bralnim kotičkom. Ogledal si je njihove prostore, vodja centra Tina Čeh pa je ministru predstavila tudi pestro paleto aktivnosti, ki jih pripravljajo - od pravljičnih uric, bralnega kluba za odrasle pa vse do številnih glasbenih in drugih umetniških prireditev.
Nedeljsko dopoldne je minister Arčon preživel v Slovenskem pastoralnem centru. Udeležil se je slovenske maše, ki jo je vodil župnik dr. Zvone Štrubelj, slovenski duhovnik, ki skrbi za duhovno oskrbo Slovencev v Bruslju. Pridružil pa se mu je župnik Gregor Šemrl. Za ohranjanje narodne zavesti ima velike zasluge gotovo Slovenska katoliška misija v Bruslju, z njo dobro sodelujejo tudi društva.
Sledila je slovesnost ob zaključku razstave Portreti znamenitih Slovencev, slikarja Tomaža Perka, ki je bil na dogodku tudi prisoten. Minister Arčon je zbrane pozdravil in po koncu štiridnevnega obiska pri Slovencih v Luksemburgu in Bruslju poudaril: "Izjemno ponosen, zadovoljen in hvaležen sem za poslanstvo, ki ga opravljam".
Nedeljski dogodek in tokratni obisk ministra Arčona se je zaključil s sproščenim druženjem s Slovenci, ki živijo in delajo v Bruslju.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2022 © Vse pravice pridržane.