Back to Top
Vabilo. Enako kot v besedilu.

Kulturni center Lojze Bratuž so v sodelovanu z Avtonomno Deželo FJK, Ministrstvom za kulturo RS, Generalnim konzulatom RS v Trstu, Uradom vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mednarodnim grafičnim likovnim centrom in  Kulturno umetniškim društvom KONS odprli skupinsko razstavo Grafika Slovencev v Italiji. Razstavo so posvetili 30. obletnici samostojne Slovenije. Razstavo so se odločili podaljšati in bo na ogled do 28. februarja 2021.

 

Ogledate si jo lahko virtualno na spodnji ali na povezavi.

 

Razstavljajo:

Avgust Černigoj
Bogdan Grom
Matjaž Hmeljak
Anton Zoran Mušič
Zora Koren Skerk
Marjan Kravos
Klavdij Palčič
Caludia Raza
Jan Sedmak
Lojze Spacal
Franko Vecchiet
Edvard Zajec
Boris Zulian
Ivan Žerjal

 

Umetnike in njihova dela predstavlja kurator Denis Volk. Uvodoma pa gledalce pozdravita Generalni konzul RS v Italiji Vojko Volk ter predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž Franka Žgavec.

 

Vabljeni k ogledu.

Vabilo. Enako kot v besedilu.

Dan odprtih vrat 2021 Kluba zamejskih študentov

Kam po maturi? Kako naj se vpišem na pravo fakulteto v Sloveniji? Katere možnosti mi sploh ponujajo univerze v Sloveniji? Če nimaš odgovorov na ta in podobna vprašanja, ne skrbi, Klub zamejskih študentov (KZŠ) bo poskrbel za to! KZŠ je prostovoljna,

Podaljšanje razstave Grafika Slovencev v Italiji

Kulturni center Lojze Bratuž so v sodelovanu z Avtonomno Deželo FJK, Ministrstvom za kulturo RS, Generalnim konzulatom RS v Trstu, Uradom vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mednarodnim grafičnim likovnim centrom in  Kulturno umetniškim društvom KONS odprli

dr. Edi Gobec

Dr. Edi Gobec, ugledni slovenski filozof, sociolog, antropolog, zaslužni profesor državne univerze Kent v ZDA, ustanovitelj in ravnatelj Slovensko-ameriškega raziskovalnega centra v Clevelandu, član Akademije znanosti v New Yorku in prejemnik številnih nagrad in odlikovanj. Dr. Gobec je svoje življenje

Tiskovna konferenca "Hišna imena kot dediščina in identiteta"

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske se že od leta 2009 ukvarja z zbiranjem hišnih in ledinskih imen. Sprva lokalna pobuda je sčasoma prerasla v projekt, ki že presega meje Gorenjske. Trenutno projekt obsega 22 občin na Gorenjskem in v Osrednjeslovenski regiji, …

Nadaljuj branje

Nadaljuj branje

Pomagaj, da se na Duolingo doda slovenščina

Ali poznaš koga, ki bi se rad naučil slovensko, vendar ne najde uporabnega materiala na internetu? Morda pa poznaš koga, ki zna slovensko, pa bi se rad naučil angleško? Duolingo je brezplačna spletna platforma za učenje jezikov (https://www.duolingo.com/). Gre za brezplačno

Povabilo k sodelovanju pri razstavi Parka vojaške zgodovine

Območje Republike Slovenije je zaradi svojih naravnogeografskih danosti eno od strateško najpomembnejših območij v Evropi. Skozi celotno zgodovino so se preko naših krajev selila ljudstva in premikale vojske, kar se odraža v bogati vojaškozgodovinski dediščini. Prav to je verjetno pomemben …

Nadaljuj branje

Nadaljuj branje

Tradicionalni koncert ZCPZ Trst v Stolnici svetega Justa

 Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu vabi na božični koncert Božični koncert tržaške Zveze cerkvenih pevskih zborov v stolnici svetega Justa je zelo občutna tradicija, doživeto glasbeno voščilo ob začetku novega leta, ki vsakič ponuja izvirne vsebine v znamenju zborovske glasbe.

Spletni tečaj "Elektronski informacijski viri za pomoč pri študiju in raziskovalnem delu"

 Narodna univerzitetna knjižnjica vabi na brezplačni spletni tečaj Elektronski informacijski viri za pomoč pri študiju in raziskovalnem delu, ki bo v četrtek 14. januarja 2021 ob 10. uri. Tečaj bo potekal v spletnem okolju, prek spletne platforme Zoom. Na tečaju bodo predstavili, kako

Černetovo nagrado za leto 2020 prejme Zulejka Devetak

 Včeraj, 10. januarja 2021, je bila, zaradi trenutnih razmer, ko ni mogoče organizirati večjih prireditev, pri sveti maši v župnijski cerkvi v Rojanu pri Trstu,  letošnji nagrajenki Zulejki Devetak podeljena Černetova nagrada, za njeno delo na področju slovenskega liturgičnega petja.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Vabilo.

Kam po maturi? Kako naj se vpišem na pravo fakulteto v Sloveniji? Katere možnosti mi sploh ponujajo univerze v Sloveniji? Če nimaš odgovorov na ta in podobna vprašanja, ne skrbi, Klub zamejskih študentov (KZŠ) bo poskrbel za to!

 

KZŠ je prostovoljna, nepolitična in nevladna organizacija, ki ima sedež v Ljubljani, na Inštitutu za narodnostna vprašanja (Erjavčeva 26). Klub združuje študente iz zamejstva, ki študirajo na slovenskih univerzah. Prizadevamo si, da bi svojim mlajšim sovrstnikom predstavili možnost nadaljevanja študija v Sloveniji, jim pomagali pri izbiri bodočega študija, pri celotnem postopku vpisovanja ter pri reševanju najrazličnejših dvomov in težav.

 

V ta namen, v sodelovanju in s podporo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, že šesto leto zapored organiziramo Dan odprtih vrat, na katerem bomo vsem dijakom maturantom nudili ravno zgoraj omenjeno pomoč.

 

Zaradi ukrepov proti širjenju koronavirusne bolezni se bo letošnji dogodek odvijal preko spletne platforme Zoom.

Vabilo.

KDAJ?

V petek, 29. januarja 2021 ob 16.uri.

 

Na programu je najprej pozdrav dr. Andreje Duhovnik Antoni z Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, nato predstavitev vpisnega postopka na univerze v Sloveniji z vsemi pastmi in novostmi (potrebna dokumentacija, priznavanje v tujini pridobljene izobrazbe, vpisni roki, razlikovanje med Slovenci s slovenskim državljanstvom in tistimi brez državljanstva ipd.) ter predstavitev vseh štirih slovenskih Univerz.

 

Žal letos ne bo na razpolago stojnic s predstavniki vseh slovenskih fakultet. Študijske programe vam bodo na kratko predstavile posamezne Univerze, nato pa vam bomo posredovali seznam vseh fakultet z navedbo kontaktov članov Kluba, ki vam bomo lahko nudili informacije iz lastne izkušnje! Obenem pa bomo posredovali vse koristne informacije glede izvajanja dnevov odprtih vrat na posameznih fakultetah. Glede na vaša zanimanja in želje si bomo prizadevali za organizacijo morebitnih dodatnih srečanj!

 

POZOR!

Za lažjo izvedbo dogodka nam je potrebno znati približno število prisotnih, zato, prosim, prijavite se na spodnji povezavi.

Dan odprtih vrat 2021 Kluba zamejskih študentov

Kam po maturi? Kako naj se vpišem na pravo fakulteto v Sloveniji? Katere možnosti mi sploh ponujajo univerze v Sloveniji? Če nimaš odgovorov na ta in podobna vprašanja, ne skrbi, Klub zamejskih študentov (KZŠ) bo poskrbel za to! KZŠ je prostovoljna,

Podaljšanje razstave Grafika Slovencev v Italiji

Kulturni center Lojze Bratuž so v sodelovanu z Avtonomno Deželo FJK, Ministrstvom za kulturo RS, Generalnim konzulatom RS v Trstu, Uradom vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mednarodnim grafičnim likovnim centrom in  Kulturno umetniškim društvom KONS odprli

dr. Edi Gobec

Dr. Edi Gobec, ugledni slovenski filozof, sociolog, antropolog, zaslužni profesor državne univerze Kent v ZDA, ustanovitelj in ravnatelj Slovensko-ameriškega raziskovalnega centra v Clevelandu, član Akademije znanosti v New Yorku in prejemnik številnih nagrad in odlikovanj. Dr. Gobec je svoje življenje

Tiskovna konferenca "Hišna imena kot dediščina in identiteta"

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske se že od leta 2009 ukvarja z zbiranjem hišnih in ledinskih imen. Sprva lokalna pobuda je sčasoma prerasla v projekt, ki že presega meje Gorenjske. Trenutno projekt obsega 22 občin na Gorenjskem in v Osrednjeslovenski regiji, …

Nadaljuj branje

Nadaljuj branje

Pomagaj, da se na Duolingo doda slovenščina

Ali poznaš koga, ki bi se rad naučil slovensko, vendar ne najde uporabnega materiala na internetu? Morda pa poznaš koga, ki zna slovensko, pa bi se rad naučil angleško? Duolingo je brezplačna spletna platforma za učenje jezikov (https://www.duolingo.com/). Gre za brezplačno

Povabilo k sodelovanju pri razstavi Parka vojaške zgodovine

Območje Republike Slovenije je zaradi svojih naravnogeografskih danosti eno od strateško najpomembnejših območij v Evropi. Skozi celotno zgodovino so se preko naših krajev selila ljudstva in premikale vojske, kar se odraža v bogati vojaškozgodovinski dediščini. Prav to je verjetno pomemben …

Nadaljuj branje

Nadaljuj branje

Tradicionalni koncert ZCPZ Trst v Stolnici svetega Justa

 Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu vabi na božični koncert Božični koncert tržaške Zveze cerkvenih pevskih zborov v stolnici svetega Justa je zelo občutna tradicija, doživeto glasbeno voščilo ob začetku novega leta, ki vsakič ponuja izvirne vsebine v znamenju zborovske glasbe.

Spletni tečaj "Elektronski informacijski viri za pomoč pri študiju in raziskovalnem delu"

 Narodna univerzitetna knjižnjica vabi na brezplačni spletni tečaj Elektronski informacijski viri za pomoč pri študiju in raziskovalnem delu, ki bo v četrtek 14. januarja 2021 ob 10. uri. Tečaj bo potekal v spletnem okolju, prek spletne platforme Zoom. Na tečaju bodo predstavili, kako

Černetovo nagrado za leto 2020 prejme Zulejka Devetak

 Včeraj, 10. januarja 2021, je bila, zaradi trenutnih razmer, ko ni mogoče organizirati večjih prireditev, pri sveti maši v župnijski cerkvi v Rojanu pri Trstu,  letošnji nagrajenki Zulejki Devetak podeljena Černetova nagrada, za njeno delo na področju slovenskega liturgičnega petja.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

letak ZCPZ Trst

 Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu vabi na božični koncert

 

Božični koncert tržaške Zveze cerkvenih pevskih zborov v stolnici svetega Justa je zelo občutna tradicija, doživeto glasbeno voščilo ob začetku novega leta, ki vsakič ponuja izvirne vsebine v znamenju zborovske glasbe. Letos je možnost zborovskega petja žal zamrznjena, tako kot koncerti z občinstvom. Organizatorji pa so vsekakor želeli posredovati znamenje kontinuitete in optimizma, zato so si zamislili program in način predvajanja, ki bo omogočil nadaljevanje tradicije z upoštevanjem vseh varnostnih pravil. Koncert se bo namreč odvijal v spletni obliki, brez publike, na facebook strani in youtube kanalu ZCPZ Trst. Iz stolnice sv. Justa, ki bo tako ostala sedež tega dogodka, se ne bodo oglasili zbori, temveč solopevci, recitatorja in organistki.

 

Koncert bodo predvajali v nedeljo, 17. januarja ob 17.00, ko bo glasbeni program uvedla priložnostna misel škofovega vikarja za slovenske vernike Antona Bedenčiča. Sledil bo preplet glasbe in besede, ki sta ga sestavila Janko Ban in Majda Cibic. Vezna nit bo ljudska avtentičnost, s toplino prepoznavnih melodij in lepoto umetniških obdelav. Naslov je So zvezde se zbrale, po poeziji dolgoletnega člana ZCPZ Aleksandra Furlana, kateremu bo v celoti posvečen literarni del programa. Na glasbenem področju bodo skladbe Venturinija, Florjanca, Gašperšiča, Tomca, Premrla in Brede Šček zapeli sopranistki Marta Fabris in Mojca Milič, mezzosopranistka Nada Tavčar, baritonista Manuel Sedmak in Goran Ruzzier. Na orgle in klavir jih bo spremljala Tamara Ražem Locatelli. Za orgelske medigre bo poskrbela Zulejka Devetak. Recitatorja bosta Loredana Gec in Nejc Kravos. Takoj po spletnem predvajanju bo preplet glasbe in besede dostopen tudi na valovih radia Trst A in sicer ob 18.00 v oddaji Z naših prireditev.

 

Izvedbo koncerta sta podprla Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina.

 

Logotip Zveze cerkvenih pevskih zborov

Dan odprtih vrat 2021 Kluba zamejskih študentov

Kam po maturi? Kako naj se vpišem na pravo fakulteto v Sloveniji? Katere možnosti mi sploh ponujajo univerze v Sloveniji? Če nimaš odgovorov na ta in podobna vprašanja, ne skrbi, Klub zamejskih študentov (KZŠ) bo poskrbel za to! KZŠ je prostovoljna,

Podaljšanje razstave Grafika Slovencev v Italiji

Kulturni center Lojze Bratuž so v sodelovanu z Avtonomno Deželo FJK, Ministrstvom za kulturo RS, Generalnim konzulatom RS v Trstu, Uradom vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mednarodnim grafičnim likovnim centrom in  Kulturno umetniškim društvom KONS odprli

dr. Edi Gobec

Dr. Edi Gobec, ugledni slovenski filozof, sociolog, antropolog, zaslužni profesor državne univerze Kent v ZDA, ustanovitelj in ravnatelj Slovensko-ameriškega raziskovalnega centra v Clevelandu, član Akademije znanosti v New Yorku in prejemnik številnih nagrad in odlikovanj. Dr. Gobec je svoje življenje

Tiskovna konferenca "Hišna imena kot dediščina in identiteta"

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske se že od leta 2009 ukvarja z zbiranjem hišnih in ledinskih imen. Sprva lokalna pobuda je sčasoma prerasla v projekt, ki že presega meje Gorenjske. Trenutno projekt obsega 22 občin na Gorenjskem in v Osrednjeslovenski regiji, …

Nadaljuj branje

Nadaljuj branje

Pomagaj, da se na Duolingo doda slovenščina

Ali poznaš koga, ki bi se rad naučil slovensko, vendar ne najde uporabnega materiala na internetu? Morda pa poznaš koga, ki zna slovensko, pa bi se rad naučil angleško? Duolingo je brezplačna spletna platforma za učenje jezikov (https://www.duolingo.com/). Gre za brezplačno

Povabilo k sodelovanju pri razstavi Parka vojaške zgodovine

Območje Republike Slovenije je zaradi svojih naravnogeografskih danosti eno od strateško najpomembnejših območij v Evropi. Skozi celotno zgodovino so se preko naših krajev selila ljudstva in premikale vojske, kar se odraža v bogati vojaškozgodovinski dediščini. Prav to je verjetno pomemben …

Nadaljuj branje

Nadaljuj branje

Tradicionalni koncert ZCPZ Trst v Stolnici svetega Justa

 Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu vabi na božični koncert Božični koncert tržaške Zveze cerkvenih pevskih zborov v stolnici svetega Justa je zelo občutna tradicija, doživeto glasbeno voščilo ob začetku novega leta, ki vsakič ponuja izvirne vsebine v znamenju zborovske glasbe.

Spletni tečaj "Elektronski informacijski viri za pomoč pri študiju in raziskovalnem delu"

 Narodna univerzitetna knjižnjica vabi na brezplačni spletni tečaj Elektronski informacijski viri za pomoč pri študiju in raziskovalnem delu, ki bo v četrtek 14. januarja 2021 ob 10. uri. Tečaj bo potekal v spletnem okolju, prek spletne platforme Zoom. Na tečaju bodo predstavili, kako

Černetovo nagrado za leto 2020 prejme Zulejka Devetak

 Včeraj, 10. januarja 2021, je bila, zaradi trenutnih razmer, ko ni mogoče organizirati večjih prireditev, pri sveti maši v župnijski cerkvi v Rojanu pri Trstu,  letošnji nagrajenki Zulejki Devetak podeljena Černetova nagrada, za njeno delo na področju slovenskega liturgičnega petja.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Zulejki Devetak

 

Včeraj, 10. januarja 2021, je bila, zaradi trenutnih razmer, ko ni mogoče organizirati večjih prireditev, pri sveti maši v župnijski cerkvi v Rojanu pri Trstu,  letošnji nagrajenki Zulejki Devetak podeljena Černetova nagrada, za njeno delo na področju slovenskega liturgičnega petja. Dogodka se je udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Spodaj objavljamo celotno brazložitev strokovne komisije.

 

Zamisel o nagradi Dušana Černeta je nastala leta 1976 v Trstu v spomin na časnikarja, publicista, javnega delavca, narodnjaka in politika Dušana Černeta (1916-1975), ki je s svojo dejavnostjo zlasti v povojnih letih pomembno zaznamoval razvoj kulturnega in političnega življenja med Slovenci v Italiji. Tedaj je bil izoblikovan pravilnik, po katerem se nagrada podeljuje »Slovencu oz. Slovenki ali slovenski organizaciji kot priznanje za zasluge v boju za ideje, za katere se je boril Dušan Černe, se pravi za slovenstvo, demokracijo, krščanstvo«. Leta 1976 je bil prvi prejemnik nagrade beneškoslovenski verski časopis Dom. Od tedaj do leta 2019 je bila nagrada podeljena dvaintridesetkrat. Med prejemniki so bili posamezniki in organizacije, ki delujejo v vseh treh pokrajinah, v katerih živimo Slovenci v Italiji. Zadnja med njimi je bila časnikarka in javna delavka Erika Jazbar.

 

Posebna komisija za podelitev nagrade, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta in ki jo po novem sestavljajo Tomaž Simčič (predsednik), Erika Jazbar (članica) in Ivo Jevnikar (član), je na seji dne 20. decembra nagrado za leto 2020, ki je torej triintrideseta po vrsti, soglasno podelila Zulejki Devetak, akademski glasbenici, pianistki, pevovodkinji in organistki. S svojo odločitvijo je komisija letos želela izreči priznanje nagrajenkinemu delu na področju slovenskega liturgičnega petja, zlasti zato, »da v času pandemije in prepovedi zborovskega petja sama s svojim glasom in orglanjem umetniško dovršeno spremlja sv. mašo, ki se po valovih Radia Trst A vsako nedeljo prenaša iz župne cerkve v Rojanu. S praznega kora prisotnim v cerkvi in poslušalcem slovenske radijske postaje tako pomaga, da mašne obrede doživijo na še lepši, pristnejši in globlji način in da se v teh težkih časih pomanjkanja medosebnih stikov čutijo manj same.«

 

Priznanje je bilo Zulejki Devetak izročeno v nedeljo, 10. januarja 2021, ob koncu slovenske svete maše v Rojanu, ki jo je s sodelovanjem vikarja za slovenske vernike v Goriški nadškofiji, od koder prihaja nagrajenka, g. Karla Bolčine, in v navzočnosti rojanskega dušnega pastirja msgr. Franca Vončine daroval vikar za slovenske vernike v Tržaški škofiji g. Tone Bedenčič. Utemeljitev je prebral predsednik komisije Tomaž Simčič, izročila pa sta jo člana komisije Ivo Jevnikar in Erika Jazbar ter ministrica Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch, ki je s svojo prisotnostjo na poseben način povzdignila pomen nagrade in nagrajenkino delo. Nagrajenki je v imenu slovenske skupnosti v Rojanu in zlasti domačega cerkvenega pevskega zbora čestitala ga. Dorica Žagar.

Zulejki Devetak
Zulejka Devetak

Zulejka Devetak je vsestranska glasbenica. Pouk klavirja je začela obiskovati pri SCGV »Emil Komel« v Gorici, in sicer na podružnici v Jamljah. Po univerzitetni diplomi, ki jo je dosegla na leposlovni fakulteti v Vidmu, se je vpisala na Konservatorij »G. Tartini« v Trstu, kjer je diplomirala iz klavirja leta 2006 s tezo o Mariju Kogoju in z izvajanjem njegovih skladb. Prav na Konservatoriju »Tartini« je študirala tudi orgle kot stranski predmet in ta instrument še posebej vzljubila. Iz lastnega veselja je nekaj let študirala oboo. Odločila se je tudi za nov študij, in sicer za zborovodstvo, in sicer zato, da bi svoje delo na področju zborovskega petja podprla s še bolj sistematičnim in dovršenim znanjem.

 

Zulejka Devetak je že vrsto let med Slovenci v Italiji aktivna na področju zborovskega petja, in sicer tako posvetnega kot cerkvenega. Vodi kar pet posvetnih pevskih sestavov, in sicer žpz  Rupa-Peč, mpz Skala (Gabrje),  mpz Jezero (Doberdob), mepz Štandrež in Lovski pevski zbor Doberdob. Za delo na področju cerkvenega petja je Zulejko Devetak pridobil župnik v Zgoniku, pokojni gospod Jože Markuža. Tako je postala organistka v cerkvi v Zgoniku in to delo še danes redno opravlja. Tu je pobliže spoznala liturgično glasbo in njena pravila, vezana na bogoslužje in cerkveno leto. 

 

Leta 2012, ko je rojanski cerkveni pevski zbor ostal brez dirigenta, je sprejela vabilo, ki je prišlo s strani predsednice Rojanskega Marijinega doma Dorice Žagar, in sprejela mesto pevovodkinje in organistke pri slovenskem bogoslužju v rojanski cerkvi. Služba je zahtevna, saj se slovenska maša iz te cerkve vsako nedeljo prenaša po valovih Radia Trst A, kar za pevce in zborovodjo predstavlja veliko odgovornost. Vključila se je v življenje slovenske skupnosti v Rojanu in sodeluje pri vseh njenih pomembnejših verskih in kulturnih pobudah. Od leta 2019 je v odboru društva Rojanski Marijin dom, kjer ji je bil zaupan glasbeni del društvenega delovanja, leta 2020 pa je bila izvoljena tudi v odbor Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. 

 

O svoji izkušnji liturgičnega petja v času pandemije je sama napisala sledeče: “Sedaj sem sama na koru. Ko so meseca marca napovedali zaprtje cerkva, me je takoj zaskrbelo to, da bo maša po radiu brez petja. Takoj sem jima predlagala, da poskusimo s tem, da pojem sama. Vsi so bili zadovoljni, predvsem poslušalci, ki so lahko tako sledili sv. maši po radiu in zraven tudi peli. Veselila sem se tega, čeprav mi je bilo zelo lepo, ko sem septembra spet videla svoje pevce, kako so hodili gor po stopnicah. Žal le do zahvalne maše. Spet sem sama na koru, a sedaj lahko pevci vsaj pojejo v cerkvi.”

 

Zulejka Devetak se je s Černetovo nagrado posredno že enkrat srečala, in sicer 7. januarja 2017, ko je vodila rojanski cerkveni zbor na podelitvi Černetove nagrade društvu Rojanski Marijin dom.

 

Komisija za podelitev Černetove nagrade je prepričana, da ji je z izbiro nagrajenke za leto 2020 javnosti uspelo posredovati sporočilo o pomenu duhovnih vrednot v tako težkem času, kakršen je ta, ki ga živimo, pa tudi o mestu, ki ga v kulturni in verski tradicijo našega ljudstva predstavlja slovenska cerkvena pesem.

 

Tomaž Simčič, predsednik komisije za podelitev Černetove nagrade

 

*Avtor fotografij: Matjaž Čotar

Dan odprtih vrat 2021 Kluba zamejskih študentov

Kam po maturi? Kako naj se vpišem na pravo fakulteto v Sloveniji? Katere možnosti mi sploh ponujajo univerze v Sloveniji? Če nimaš odgovorov na ta in podobna vprašanja, ne skrbi, Klub zamejskih študentov (KZŠ) bo poskrbel za to! KZŠ je prostovoljna,

Podaljšanje razstave Grafika Slovencev v Italiji

Kulturni center Lojze Bratuž so v sodelovanu z Avtonomno Deželo FJK, Ministrstvom za kulturo RS, Generalnim konzulatom RS v Trstu, Uradom vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mednarodnim grafičnim likovnim centrom in  Kulturno umetniškim društvom KONS odprli

dr. Edi Gobec

Dr. Edi Gobec, ugledni slovenski filozof, sociolog, antropolog, zaslužni profesor državne univerze Kent v ZDA, ustanovitelj in ravnatelj Slovensko-ameriškega raziskovalnega centra v Clevelandu, član Akademije znanosti v New Yorku in prejemnik številnih nagrad in odlikovanj. Dr. Gobec je svoje življenje

Tiskovna konferenca "Hišna imena kot dediščina in identiteta"

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske se že od leta 2009 ukvarja z zbiranjem hišnih in ledinskih imen. Sprva lokalna pobuda je sčasoma prerasla v projekt, ki že presega meje Gorenjske. Trenutno projekt obsega 22 občin na Gorenjskem in v Osrednjeslovenski regiji, …

Nadaljuj branje

Nadaljuj branje

Pomagaj, da se na Duolingo doda slovenščina

Ali poznaš koga, ki bi se rad naučil slovensko, vendar ne najde uporabnega materiala na internetu? Morda pa poznaš koga, ki zna slovensko, pa bi se rad naučil angleško? Duolingo je brezplačna spletna platforma za učenje jezikov (https://www.duolingo.com/). Gre za brezplačno

Povabilo k sodelovanju pri razstavi Parka vojaške zgodovine

Območje Republike Slovenije je zaradi svojih naravnogeografskih danosti eno od strateško najpomembnejših območij v Evropi. Skozi celotno zgodovino so se preko naših krajev selila ljudstva in premikale vojske, kar se odraža v bogati vojaškozgodovinski dediščini. Prav to je verjetno pomemben …

Nadaljuj branje

Nadaljuj branje

Tradicionalni koncert ZCPZ Trst v Stolnici svetega Justa

 Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu vabi na božični koncert Božični koncert tržaške Zveze cerkvenih pevskih zborov v stolnici svetega Justa je zelo občutna tradicija, doživeto glasbeno voščilo ob začetku novega leta, ki vsakič ponuja izvirne vsebine v znamenju zborovske glasbe.

Spletni tečaj "Elektronski informacijski viri za pomoč pri študiju in raziskovalnem delu"

 Narodna univerzitetna knjižnjica vabi na brezplačni spletni tečaj Elektronski informacijski viri za pomoč pri študiju in raziskovalnem delu, ki bo v četrtek 14. januarja 2021 ob 10. uri. Tečaj bo potekal v spletnem okolju, prek spletne platforme Zoom. Na tečaju bodo predstavili, kako

Černetovo nagrado za leto 2020 prejme Zulejka Devetak

 Včeraj, 10. januarja 2021, je bila, zaradi trenutnih razmer, ko ni mogoče organizirati večjih prireditev, pri sveti maši v župnijski cerkvi v Rojanu pri Trstu,  letošnji nagrajenki Zulejki Devetak podeljena Černetova nagrada, za njeno delo na področju slovenskega liturgičnega petja.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Ansambel Saša Avsenika.

Slovence v matici, zamejstvu in po svetu že od nekdaj povezuje slovenska glasba, ki je del naše tradicije in pomembno prispeva k ohranjanju identitete. Eni pomembnejših glasnikov lepot naše Slovenije skozi čudovite melodije in besedila so bili prav Ansambel bratov Avsenik. Pustili so neizbrisen pečat v slovenskem kot tudi v svetovnem glasbenem prostoru, pozabili pa niso niti na naše rojake v zamejstvu in po svetu, ki so jih s koncerti in gostovanji še bolj povezovali in tako prispevali k ohranjanju in utrjevanju slovenske zavesti.  Aktivna pot Ansambla bratov Avsenik se je po izjemno plodnih skoraj 40 letih delovanja sklenila leta 1990. To zgodbo s vso odgovornostjo in spoštovanjem s svojim ansamblom nadaljuje vnuk Slavka Avsenika Sašo, ki je poleg glasbenega talenta podedoval tudi srčen odnos do Slovenije in zavedanje, da slovenska srca bijejo tudi v zamejstvu in v izseljenstvu. Pred kratkim se je Ansambel Saša Avsenika okrepil z novimi močmi. Skladbe kot so »Na Golici«, »Slovenija, od kod lepote tvoje«, »Otoček sredi jezera«, »Večer na Roblek« in seveda tudi druge tako zadnjih nekaj mesecev igrata tudi najnovejša člana, naša rojaka, tržaška Slovenca, Tommy Budin in Denis Daneu.

 

Vabljeni k branju intervjuja, v katerem sta nam Tommy in Denis iz prve roke povedala, kako je biti Slovenec v Italiji in kakšni so občutki, ko stojiš na odru z izvrstnimi glasbeniki Ansambla Saša Avsenika.

  1. Slovenska avtohtona manjšina v Italiji po ocenah šteje okoli 80.000 ljudi, ki prebivajo v treh pokrajinah dežele Furlanija Julijska krajina, in sicer na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Vidva prihajata iz okolice Trsta. Nam lahko povesta nekaj več o vajinih domačih krajih?

 

Denis: Naši kraji so zgodovinsko slovenski. Sam Cankar je dejal, da »je Ljubljana srce Slovenije, Trst pa so njena pljuča«. Sam sem sicer doma v eni izmed vasi v zamejskem Krasu.  Na vasi se je sploh težko zavedati, da si v Italiji. Pogovori s sovaščani potekajo večinoma v slovenščini. Veselimo se bližine morja in smo večinoma zelo navezani na našo pokrajino.

 

Tommy: O najinih domačih krajih se bi lahko povedalo marsikaj in to z veseljem. Jaz živim v Saležu. To je manjša vasica na italijanski strani Krasa nad Trstom. Tukaj je slovenska manjšina zelo prisotna, saj si upam trditi, da slovensko besedo uporablja dobrih 95% prebivalcev vasi. Živimo v sproščenem duhu med vinogradi in tipičnimi kraškimi griči. Vsi ti obmejni kraji imajo obenem tudi svoj zgodovinski pomen in veliko zgodb. Včasih so zgodbe prijetne in zanimive, včasih pa se zgodi, da se sosedi tudi skregamo, saj ima v spominu vsak svojo verzijo. Skratka, če bi moral zbrati kraj za preselitev, bi najraje ostal kjer sem.

 

  1. Obiskovala sta šolo s slovenskim učnim jezikom, kako bi praktično iz svojih izkušenj opisala delovanje takšne šole? Pouk poteka v celoti v slovenščini? Kako se s svojimi sošolci pogovarjate med odmori? Ali te šole večinoma obiskujejo slovenski otroci ali sta morda imela tudi kakšnega sošolca, ki ni imel slovenskih korenin?

 

Denis: Osnovno in srednjo šolo (osnovna in srednja sta italijanskem sistemu izenačena osnovni šoli, višja pa slovenski srednji) sem obiskoval v domači vasi. Pouk je z izjemo italijanščine in tujih jezikov potekal izključno v slovenščini. Višjo šolo sem opravil v Trstu, sicer znanstveni licej France Prešeren (tehniška gimnazija), kjer je prav tako pouk potekal v slovenščini. Slovensko šolstvo v zamejstvu deluje v sodobni obliki kar nekaj let, saj so naši starši večinoma obiskovali slovenske šole. V bistvu je delovanje slovenskih šol zelo uspešno. Licej Prešeren, ki sem ga obiskoval se lahko pohvali s številnimi akademskimi uspehi bivših dijakov na univerzitetnem nivoju, ki ga uvrščajo med najboljše tovrstne inštitute v naši deželi.  S sošolci  smo se pogovarjali v slovenščini, saj jih je večina prihajalo iz slovensko govorečih družin. Velika večina zamejcev, ki je obiskovala ali obiskuje slovensko šolo, ima vsaj enega slovensko govorečega starša, čeprav sem imel več sošolcev, katerih oba starša sta bila Italijana in nista znala niti ene slovenske besede.

 

Tommy:  Drži. Obiskoval sem vse stopnje šol s slovenskim učnim jezikom že od vrtca dalje. Pouk poteka v celoti v slovenščini, prav tako pa se tudi vsi med sabo pogovarjamo v slovenščini. To ne zaradi dejstva, da se silimo s slovenščino, ampak nam enostavno izgleda naravno, spontano. Če bi iskali razlike med našimi šolami in tistimi, ki so v Sloveniji, bi bili dve glavni razliki, ki pa nista tako veliki. Prvič imamo v šolskem programu vedno izenačeno število ur med slovenščino in italijanščino, drugič se med seboj pogovarjamo v razno raznih narečjih, ki vsebujejo kar nekaj italijanskih besed in tudi nemških. Včasih se med prijatelji dogovorimo, da se bomo kak dan poskušali čim bolj izogibati vsem tujkam, da vidimo, če smo sposobni govoriti izključno v slovenščini.

 

  1. V Italiji deluje več kot 400 različnih slovenskih društev in organizacij, od kulturnih, športnih, gospodarskih, političnih, kmečkih do vzgojno-izobraževalnih, prav tako izhajajo tudi številni časopisi. Sta bila oziroma sta tudi vidva vključena v delovanje katerega od njih?

 

Denis: Sam sem bil kar aktiven na tem področju. Več kot 15 let sem član Godbenega Društva Prosek, pred tem pa sem več let brcal žogo v mladinskem društvu Pomlad, še prej pa v mladinski sekciji nogometnega kluba Primorje.  V srednji šoli sem tudi sodeloval pri mladinski rubriki Primorskega dnevnika ŠUM. Medtem sem večkrat glasbeno priskočil na pomoč Godbenemu društvu Nabrežina, občasno pa tudi Pihalnemu Orkestru Kras iz Doberdoba in Pihalnemu orkestru Viktor Parma iz Trebč. Obenem sem že dvakrat opravljal nalogo mentorja trobentačev na mladinskem kampusu »Skupaj zgud’mo«, ki sta ga vsako leto organizirale slovenski pihalni orkestri v zamejstvu. Skratka aktivnosti, ki jih organizirajo zamejci je veliko, delovanje je pestro in raznoliko.  

 

Tommy:  Seveda. Bil sem član več društev. Celotno delovanje in vse glavne pobude, se pri nas najprej predstavijo v okviru društva. Če pustim gospodarske zadeve, se mi zdi zelo pameten način za druženje, saj so društva priznane organizacije, kar pomeni, da res obstajamo. Imamo tudi časopis Primorski dnevnik, ki ga skoraj vsak dan berem.

Tommy Budin.
Tommy Budin
  1. Kako je biti Slovenec v Italiji?

 

Denis: Jaz moram tukaj priznat, da nisem le Slovenec. Moja mati je namreč Slovakinja. Čeprav se doma pogovarjamo večinoma v slovenščini (tudi z mamo). Tudi v moji vasi življenje poteka v slovenščini. Sem pa imel srečo, da sem lahko veliko potoval in spoznal predvsem trobentače iz celega sveta. Osebno si mislim, da mi je moj status zamejca pomagal biti mogoče malo bolj razgledan. Zaradi tega sem se morda hitreje ujel s kolegi in prijatelji po svetu.

 

Tommy:  Evo, to je najtežje vprašanje. Če začnem z bolj negativno platjo, pomeni, da se celo življenje človek sprašuje kam spada in predvsem dvom, če sploh kam spada. S primerom se koncept poenostavi: danes zjutraj sem v Trstu nezaželjen Slovenec, popoldne pa sem v Ljubljani nezaželen Italijan. To se na srečo ne dogaja vedno, je pa ena taka stalnica, ki vsaj mene osebno spremlja v vsakdanu. Biti Slovenec v Italiji ima pa tudi veliko pozitivnih stvari. Poznamo namreč precej podrobno dve različni kulturi, že od rojstva govorimo precej tekoče vsaj dva jezika, smo bolj pripravljeni na »drugačnost«...

 

  1. Kakšen je vajin odnos do Slovenije?

 

Denis: Slovenija je skupaj z Italijo nekako vedno spadala v moj življenjski prostor. Sam sem odraščal, ko je bila meja že proti koncu svojega obstoja. Že v osnovnošolskih letih sem hodil na Intercampus, poletni mladinski orkester, ki je bil tudi priložnost za spoznavanje drugih slovenskih in zamejskih mladih glasbenikov. Nekako sem s to izkušnjo prvič razumel, da sem zamejec, ampak hkrati v tem nisem videl nič nenavadnega. Sam se čutim doma tako na Gorenjskem kot v zamejstvu, čeprav je seveda dom en sam. 

 

Tommy:  Odnos do Slovenije je zelo spoštljiv. To ne zaradi ljudi ali politike, ampak predvsem zaradi pojma, da se počutim Slovenec. Večkrat se zgodi, da ne razumem razmišljanja nekaterih v Sloveniji (kot tudi v Italiji), ampak je jasno, da živimo vsak na svojem koncu in imamo različne ideale.

Denis s prijateljem.
Denis s prijateljem iz Godbenega društva Prosek.
Denis Daneu.
Denis Daneu
  1. V preteklem letu sta se pridružila Ansamblu Saša Avsenika. Kako je prišlo do vašega sodelovanja? Se vama je zdaj življenje, kaj spremenilo? Kaj vama to pomeni?

 

Denis: Na internetu sem videl, da išče ansambel novega trobentača. Sam sem bil nekako neodločen, nisem vedel, če bom temu kos, saj sem po koncu delovanja z ansamblom Domači zvoki (kjer sva igrala skupaj s Tommyjem) popolnoma prenehal delovati v narodnozabavnih krogih in se posvetil klasiki. V tistem obdobju sem že sodeloval z orkestrom Tržaške opere in nisem vedel, če bom temu kos. Ampak sem vedel, da se bom kesal, da če se ne bom vsaj poskusil pomeriti s tem izzivom. Po praktično petih krogih zelo zahtevne avdicije, so se fantje odločili zame, kar me je presenetilo, a hkrati seveda neizmerno razveselilo. Življenje se mi je v tem letu spremenilo, ampak žal ne le zaradi ansambla. Pandemija je seveda največji dogodek tega leta, kar je močno vplivalo na delovanje ansambla. Žal nisem okusil polno delovanje, mogoče le za kratek čas letos poleti. Ampak upam, da bo tega kmalu konec, kar bo seveda pomenilo, da se lahko muzikantje vrnemo na odre, ki so naš naravni habitat.

Že ko sem bil majhen, se so v očetovem avtomobilu nenehno vrtele plošče Ansambla Bratov Avsenik, Alpskega Kvinteta in Lojzeta Slaka. Nenazadnje sem izbral prav trobento, ker je bila del te glasbene zvrsti. Prva pesem, ki sem se jo naučil na trobento pa je bila Avsenikova »Superavtomat«. Pridružiti se izvrstnim glasbenikom, ki sestavljajo ta ansambel, je bila uresničitev tistih sanj, ki sem jih imel kot otrok, ko sem začel igrati v svojem prvem ansamblu. Hkrati pa sem se takoj zavedal velike teže, ki jo predstavlja nastopanje pod imenom »Avsenik«. To je privilegij in velika odgovornost.

 

Tommy:  Do sodelovanja z ansamblom Saša Avsenika je prišlo preko treh krogov avdicij za katere sem izvedel na Facebooku. Odločil sem se namreč, da bom poskusil, saj mi ta glasba veliko pomeni, ker jo poslušam že od malih nog. Mislim, da se mi je precej splačalo poskusiti, saj sem zmagal avdicije in postal član ansambla. S tem sem uresničil svoje sanje, ki sem jih imel kakšno leto nazaj. To seveda pomeni veliko zadoščenje. Življenje se pač mora malo spremeniti, ker smo veliko več časa od doma. Ni pa tako drastična sprememba.

 

 

  1. Nam lahko na kratko predstavita svojo glasbeno pot.

 

Denis: Z igranjem trobente sem pričel pri 12ih letih pod mentorstvom Zorana Lupinca. Kmalu zatem sem začel sodelovati v vaški godbi, nato še v narodnozabavnem ansamblu Domači Zvoki s Tommyjem. Kasneje sem se odločil, da bom svojo glasbeno pot nadaljeval na konservatoriju v Trstu, kjer sem z najvišjo oceno opravil magisterij klasične trobente. Preden sem se pridružil Ansamblu Saša Avsenika, sem dve leti sodeloval z različnimi simfoničnimi in opernimi orkestri po Evropi, nazadnje s tržaškim »Verdijem«.

 

Tommy:  Ko sem bil v vrtcu sem začel  z igranjem »frajtonerce« pri prof. Zoranu Lupincu. Po nekaj letih sem se naveličal in se za nekaj let popolnoma oddaljil od glasbe. Nato sem se kar naenkrat spomnil, da bi lahko spet začel z glasbo. Začel sem raziskovati in kot samouk igrati vse možne instrumente, nakar sem se odločil za študij klarineta. Začel sem se učiti branja not in se pripravljati na vstopne izpite na akademski ravni. Sprejeli so me v Tržaški konzervatorij (kar je ekvivalentno vaši Akademiji za glasbo), kjer sem lani zaključil triletni študij. Trenutno pa delam na tem, da zaključim še dvoletni magistrski študij.

 

  1. Ansambel bratov Avsenik je v preteklosti gostoval tudi pri Slovencih v Italiji, zelo znani so na primer koncerti na Majenci v Dolini pri Trstu. Ali je v skupnosti še prisoten spomin na ta gostovanja?

 

Denis: Moj star oče in moja stara mama sta večkrat šla poslušati Avsenikove koncerte. Baje sta na njunem prvem plesu plesala tudi Avsenikovo »Rezko« v Svetem Križu pri Trstu. Večkrat sta mi pripovedovala o Avsenikovih koncertih, ki imajo med nekaterimi zamejci zdaj skoraj legendarni status.

 

Tommy:  Drži, koncertov ansambla bratov Avsenik je boli kar nekaj v zamejstvu. Vsi je obiskalo ogromno ljudi. Spomini so seveda še prisotni in vsi starejši, ki so te koncerte obiskali, se zelo radi spominjajo nanje. To je bil glasbeni fenomen, ki je združil tudi naše ljudi, ki so bili v povojnem obdobju mogoče malo skeptični. Obenem pa mislim, da takih masovno obiskanih koncertov ne bo več. Predvsem zaradi vse tehnologije, ki nam ponuja vse možno na vseh področjih, skoraj vedno kar od doma in brezplačno.

Tommy s harmoniko.
  1. V Števerjanu na Goriškem vsako leto poteka edini festival narodnozabavne glasbe izven Slovenije. Kakšen pomen ima Števerjan za Slovence v Italiji?

 

Denis: Števerjanski festival je ena najbolj obiskanih, priljubljenih in največjih glasbenih prireditev v zamejstvu in je hkrati dokaz, da so slovenska društva v Italiji zelo aktivna in da je ta glasba zelo priljubljena v zamejstvu. Obenem spomni vse, ki smo v tej glasbi, da zamejci obstajajo in predstavljajo pomemben del slovenske kulturne scene.

 

Tommy:  Števerjan ima zelo velik pomen. Gre namreč za precej priznan in kvaliteten festival. Glede na to, da je Števerjan precej daleč od mojega doma, osebno nisem aktiven vključen, sem pa vesel vsake pobude, tudi če od daleč. Edini dvom je naslednji: mogoče je števerjanski festival bolj poznan kot sam festival glasbe, ni pa toliko poudarka na tem, da se nahaja na drugi strani meje. Zanimivo bi se bilo vprašati, ali vsi ki v Sloveniji  poznajo festival v Števerjanu, vedo, da se odvija na italijanski strani meje.

 

  1. Sta že prej poslušala Avsenikovo glasbo? Koliko je danes narodnozabavna glasba priljubljena med zamejskimi rojaki v Italiji?

 

Denis: Že prej sem poslušal in tudi poskušal izvajati Avsenikove viže. Moja glasbena pot se je nekako začela tudi zaradi ljubezni do te zvrst. V zamejstvu deluje nekaj narodnozabavnih ansamblov, kot so na primer Kraški Kvintet in Kraški Muzikanti. Se pa tudi rado zgodi, da se ob pravi »fešti« zberejo lokalni godci in igrajo tudi Avsenikove viže. Avsenikova glasba je postala za nas nek simbol slovenske identitete in je kot taka spoštovana in priljubljena.

 

Tommy:  Absolutno. Avsenikova glasba je pri meni prisotna že od rojstva. Na vsakem koraku mojega življenja je prisotna tudi Avsenikova glasba. Na vprašanje, če je ta glasba še priljubljena ali ne, je zelo zahtevno odgovoriti. Naj odgovorim z razvrstitvijo naših ljudi na 4 skupine: prva skupina ima zelo rada Avsenikovo glasbo, mogoče še bolj kot sami Slovenci, skratka fanatiki, druga skupina občasno posluša in spoštuje to glasbo, tretji skupini ni všeč ta glasba, ampak spoštuje vsakogar, ki se s tem ubada ali posluša, četrta skupina, ki se ne more smatrat za človeško, zelo rada zaničuje in žali to zvrst. Tudi meni ni vse všeč. Mislim pa, da je vsaka umetnost vredna vsaj spoštovanja. Kar se pa nasplošno tiče priljubljenosti Avsenikove glasbe v zamejstvu, je odvisno od teh štirih skupin, ki sem jih razvrstil oziroma katere skupine bolj prevladajo v vsaki generaciji. Mogoče bo dejstvo, da sva se z Denisom priključila v ansambel Saša Avsenika, pomagala pri mlajših generacijah. Upajmo...

Ali si vedel?

Avtohtono slovensko narodno manjšino najdemo v vseh štirih sosednjih državah. V Italiji na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, v Avstriji na Koroškem in Štajerskem, na Madžarskem v Porabju, na Hrvaškem pa na območju severne Istre, reškega zaledja, Gorskega Kotarja, Med(ži)murja, Obkolpja in Obsotelja. Več o skupnostih in njihovem delovanju lahko preberete na tej spletni strani.

Ansambel Saša Avsenika

Dan odprtih vrat 2021 Kluba zamejskih študentov

Kam po maturi? Kako naj se vpišem na pravo fakulteto v Sloveniji? Katere možnosti mi sploh ponujajo univerze v Sloveniji? Če nimaš odgovorov na ta in podobna vprašanja, ne skrbi, Klub zamejskih študentov (KZŠ) bo poskrbel za to! KZŠ je prostovoljna,

Podaljšanje razstave Grafika Slovencev v Italiji

Kulturni center Lojze Bratuž so v sodelovanu z Avtonomno Deželo FJK, Ministrstvom za kulturo RS, Generalnim konzulatom RS v Trstu, Uradom vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mednarodnim grafičnim likovnim centrom in  Kulturno umetniškim društvom KONS odprli

dr. Edi Gobec

Dr. Edi Gobec, ugledni slovenski filozof, sociolog, antropolog, zaslužni profesor državne univerze Kent v ZDA, ustanovitelj in ravnatelj Slovensko-ameriškega raziskovalnega centra v Clevelandu, član Akademije znanosti v New Yorku in prejemnik številnih nagrad in odlikovanj. Dr. Gobec je svoje življenje

Tiskovna konferenca "Hišna imena kot dediščina in identiteta"

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske se že od leta 2009 ukvarja z zbiranjem hišnih in ledinskih imen. Sprva lokalna pobuda je sčasoma prerasla v projekt, ki že presega meje Gorenjske. Trenutno projekt obsega 22 občin na Gorenjskem in v Osrednjeslovenski regiji, …

Nadaljuj branje

Nadaljuj branje

Pomagaj, da se na Duolingo doda slovenščina

Ali poznaš koga, ki bi se rad naučil slovensko, vendar ne najde uporabnega materiala na internetu? Morda pa poznaš koga, ki zna slovensko, pa bi se rad naučil angleško? Duolingo je brezplačna spletna platforma za učenje jezikov (https://www.duolingo.com/). Gre za brezplačno

Povabilo k sodelovanju pri razstavi Parka vojaške zgodovine

Območje Republike Slovenije je zaradi svojih naravnogeografskih danosti eno od strateško najpomembnejših območij v Evropi. Skozi celotno zgodovino so se preko naših krajev selila ljudstva in premikale vojske, kar se odraža v bogati vojaškozgodovinski dediščini. Prav to je verjetno pomemben …

Nadaljuj branje

Nadaljuj branje

Tradicionalni koncert ZCPZ Trst v Stolnici svetega Justa

 Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu vabi na božični koncert Božični koncert tržaške Zveze cerkvenih pevskih zborov v stolnici svetega Justa je zelo občutna tradicija, doživeto glasbeno voščilo ob začetku novega leta, ki vsakič ponuja izvirne vsebine v znamenju zborovske glasbe.

Spletni tečaj "Elektronski informacijski viri za pomoč pri študiju in raziskovalnem delu"

 Narodna univerzitetna knjižnjica vabi na brezplačni spletni tečaj Elektronski informacijski viri za pomoč pri študiju in raziskovalnem delu, ki bo v četrtek 14. januarja 2021 ob 10. uri. Tečaj bo potekal v spletnem okolju, prek spletne platforme Zoom. Na tečaju bodo predstavili, kako

Černetovo nagrado za leto 2020 prejme Zulejka Devetak

 Včeraj, 10. januarja 2021, je bila, zaradi trenutnih razmer, ko ni mogoče organizirati večjih prireditev, pri sveti maši v župnijski cerkvi v Rojanu pri Trstu,  letošnji nagrajenki Zulejki Devetak podeljena Černetova nagrada, za njeno delo na področju slovenskega liturgičnega petja.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Logo ZSŠDI

Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Založništvo tržaškega tiska vabita na spletno predstavitev knjige »50 let ZSŠDI«, ki jo je uredil novinar Branko Lakovič.

 

Predstavitev bo v neposrednem spletnem prenosu v ponedeljek, 21. decembra, ob 11. uri na Facebooku na profilih Skupaj zmoremo in Slosport ter na Youtubu na kanalu Skupaj zmoremo. O knjigi bodo spregovorili: urednik Branko Lakovič, predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin in urednica ZTT Alina Carli. Posebna gostja spletnega dogodka bo ministrica na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Spletno srečanje bo vodil operativni tajnik ZSŠDI Evgen Ban.

 

Knjiga, ki je nastala ob praznovanju 50. obletnice ustanovitve Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, je opremljena z bogatim fotografskim gradivom in ponuja vpogled v petdesetletno zgodovino uspešnega razvoja zamejske športne krovne organizacije. Hkrati vsebuje izčrpno predstavitev 49 občnih zborov ZSŠDI ter okoliščin, v katerih je združenje nastalo. Poleg Lakoviča so besedila prispevali Ivan Peterlin, Evgen Ban in Riccardo Tosques, ki je poskrbel za povzetek v italijanščini.

 

 

Branko lakovič o knjigi »50 let ZSŠDI«


»Ko sem urejal knjigo in ugotavljal, kaj vse je združenje v 50 letih opravilo, sem se spet prepričal, da je bila ustanovitev telesa, ki bi združevalo vsa naša športna društva, nujna. ZSŠDI je namreč odločilno pripomoglo, da si je telesna kultura med Slovenci v Italiji priborila mesto, ki ji pripada. Od nekdanje »pastorke« je postala enakovreden partner drugim našim organizacijam.«


Ivan Peterlin o knjgi »50 let ZSŠDI«


»V rokah držite petdeset let našega slovenskega športa v Italiji, petdesetletno zgodovino uspešnega razvoja Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki je bilo ustanovljeno 8. decembra 1970 v prostorih Stadiona 1. maja v Trstu. Tam so se tistega dne zbrali predstavniki šestnajstih naših slovenskih športnih društev in ustanovili so lastno krovno organizacijo.
V dolgih petdesetih letih se je na njenem čelu zvrstilo veliko športno-organizacijsko nadarjenih osebnosti in čisto vse so s svojimi zamislimi in delom vtisnili v naše Združenje neizbrisni pečat. Gre za bogato galerijo obrazov, ki se vam bodo ob branju ali prelistavanju knjige sproti prikazovali in dokazovali, da smo imeli v preteklosti in imamo še danes opravka z res izjemnim številom ustvarjalcev našega športnega gibanja. Petdeset let so gradili in še danes nekateri pletejo usodo našega slovenskega športa v Italiji.«
ZSŠDI

Naslovnica knjige 50 let zsšdi

Dan odprtih vrat 2021 Kluba zamejskih študentov

Kam po maturi? Kako naj se vpišem na pravo fakulteto v Sloveniji? Katere možnosti mi sploh ponujajo univerze v Sloveniji? Če nimaš odgovorov na ta in podobna vprašanja, ne skrbi, Klub zamejskih študentov (KZŠ) bo poskrbel za to! KZŠ je prostovoljna,

Podaljšanje razstave Grafika Slovencev v Italiji

Kulturni center Lojze Bratuž so v sodelovanu z Avtonomno Deželo FJK, Ministrstvom za kulturo RS, Generalnim konzulatom RS v Trstu, Uradom vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mednarodnim grafičnim likovnim centrom in  Kulturno umetniškim društvom KONS odprli

dr. Edi Gobec

Dr. Edi Gobec, ugledni slovenski filozof, sociolog, antropolog, zaslužni profesor državne univerze Kent v ZDA, ustanovitelj in ravnatelj Slovensko-ameriškega raziskovalnega centra v Clevelandu, član Akademije znanosti v New Yorku in prejemnik številnih nagrad in odlikovanj. Dr. Gobec je svoje življenje

Tiskovna konferenca "Hišna imena kot dediščina in identiteta"

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske se že od leta 2009 ukvarja z zbiranjem hišnih in ledinskih imen. Sprva lokalna pobuda je sčasoma prerasla v projekt, ki že presega meje Gorenjske. Trenutno projekt obsega 22 občin na Gorenjskem in v Osrednjeslovenski regiji, …

Nadaljuj branje

Nadaljuj branje

Pomagaj, da se na Duolingo doda slovenščina

Ali poznaš koga, ki bi se rad naučil slovensko, vendar ne najde uporabnega materiala na internetu? Morda pa poznaš koga, ki zna slovensko, pa bi se rad naučil angleško? Duolingo je brezplačna spletna platforma za učenje jezikov (https://www.duolingo.com/). Gre za brezplačno

Povabilo k sodelovanju pri razstavi Parka vojaške zgodovine

Območje Republike Slovenije je zaradi svojih naravnogeografskih danosti eno od strateško najpomembnejših območij v Evropi. Skozi celotno zgodovino so se preko naših krajev selila ljudstva in premikale vojske, kar se odraža v bogati vojaškozgodovinski dediščini. Prav to je verjetno pomemben …

Nadaljuj branje

Nadaljuj branje

Tradicionalni koncert ZCPZ Trst v Stolnici svetega Justa

 Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu vabi na božični koncert Božični koncert tržaške Zveze cerkvenih pevskih zborov v stolnici svetega Justa je zelo občutna tradicija, doživeto glasbeno voščilo ob začetku novega leta, ki vsakič ponuja izvirne vsebine v znamenju zborovske glasbe.

Spletni tečaj "Elektronski informacijski viri za pomoč pri študiju in raziskovalnem delu"

 Narodna univerzitetna knjižnjica vabi na brezplačni spletni tečaj Elektronski informacijski viri za pomoč pri študiju in raziskovalnem delu, ki bo v četrtek 14. januarja 2021 ob 10. uri. Tečaj bo potekal v spletnem okolju, prek spletne platforme Zoom. Na tečaju bodo predstavili, kako

Černetovo nagrado za leto 2020 prejme Zulejka Devetak

 Včeraj, 10. januarja 2021, je bila, zaradi trenutnih razmer, ko ni mogoče organizirati večjih prireditev, pri sveti maši v župnijski cerkvi v Rojanu pri Trstu,  letošnji nagrajenki Zulejki Devetak podeljena Černetova nagrada, za njeno delo na področju slovenskega liturgičnega petja.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Letak revije Mladika

Revija Mladika z zaporedno številko 9. je zagledala luč sveta sredi novembra. V tej izdaji si lahko preberete naslednje rubrike.

 

Uvodničar razmišlja o (nevarni) vlogi čivka – tweeta – v naši družbi in ugotavlja, da po načelu človekovih pravic je skoro vsakemu zagotovljeno, da pove karkoli, četudi je zgrešeno, zlagano ali očitno neresnično. V brezmejni uporabi čivkov, po piščevem stališču, ne gre za zmago popolne demokracije, ker z zlorabljanjem socialnih omrežij izginja sposobnost kritičnega razmišljanja, zatekanje k anonimnemu pisanju pa ne vzgaja k družbeni strpnosti.

 

Tokratni Fokus je namenjen spoznavanju vplivov in negativnih posledic pandemije koronavirusa na založniško dejavnost in na prodajo knjig v zamejstvih in v osrednji Sloveniji. Na vprašanja so odgovorili uredniki založb Nadia Roncelli za Mladiko, Ace Mermolja, Martina Kafol in Alina Carli za Založništvo tržaškega tiska, Mirjam Simčič za Goriško Mohorjevo družbo, vodja marketinga in odnosov z javnosti pri založbi Družina Manica Ferenc, glavnik urednik splošnega programa pri Celovški Mohorjevi družbi Hanzi Filipič, vodja komercialnega sektorja Celjske Mohorjeve družbe Simon Ozvatič in urednik založniškega programa Ognjišča Božo Rustja.

 

V rubriki Ekologija so prav tako v ospredju negativne posledice pandemije na okolje in na družbeno ravnovesje v svetu. Avtor zapiše tudi, da smo priča nenehni izgubi biotske raznovrstnosti, ničesar pa ne storimo, da bi to preprečili, in ugotavlja, da je človek najnevarnejša vrsta na zemlji.

 

Sledi spomin Segija Pahorja na profesorja, matematika in fizika Draga Bajca.

 

V rubriki Pričevanja Magda Rodman je pripravila objavo drugega dela spominov Marije Mahnič in lastme mame o življenju v fašističnem taborišču Fraschette di Alatri blizu Rima, Erika Jazbar pa pripoveduje o duhovniku v Dolini pri Trstu Placidu Sancinu, ki je bil prva žrtev likidacij med primorskimi duhovniki leta 1943.

 

V rubriki Literatura so objavljeni zgodba Marije Kostnapfel Tisti, ki smo ostali zunaj, ki je bila priporočena na 48. literarnem natečaju revije Mladika, utrinek Pavleta Borštnika Sošolci, odlomek iz zadnje knjige Alojza Rebule Apokrif, v katerem avtor pripoveduje o svatbi v Kani Galilejski, in pesmi Ane Balantič, ki so prejele tretjo nagrado za poezijo na 48. literanrme natečaju revije.

 

V rubriki Kultura je objavljen pogovor z jubilantom, tržaškim slikarjem, grafikom in ilustratorjem Edijem Žerjalom, ki je oktobra praznoval osemdeset let. Mojca Polona Vaupotič piše o večbarvni umetnosti Mire Liče, ki ustvarja steklene skulpture in vitraže. Franc Križnar je predstavil skladatelja, zborovodjo in narodnega buditelja Josipa Kocijančiča (1869–1878).

 

Sledi kratka predstavitev najnovejših del slovenskih avtorjev v Italiji in numizmatični članek o slovenskih zlatnikih.

 

V sredini revije je rubrika Antena, k prinaša novice o zamejstvu in zdomstvu.

 

Tudi v mladinski prilogi RAST je večina člankov na temo pandemije. Atorica uvodnika Vanja Vogrič razmišlja o senčnih in sončnih straneh koronačasa, Luna Callin je pripravila pogovor  z nekaterimi dijaki, ki so opravili bris in prestali obdobje karantene, Ivan Boškin je opisal zabavno stran odvzema brisa. V članku, ki so ga pripravili Urška Petaros, Karin Mosetti, Jakob Tul in Jernej Močnik, so zbrane izjave dijakov o tem, kako je pandemija vplivala na (šolsko) vsakdanjost. V rubriki Slovenskega kulturnega kluba je objavljen pogovor z Jakobom Grudnom, ki je prejel prvo nagrado za prozo na natečaju SKK. Sledi nagrajena zgodba.

 

Revija je dostopna na tej povezavi.

Letak revije Mladika

Dan odprtih vrat 2021 Kluba zamejskih študentov

Kam po maturi? Kako naj se vpišem na pravo fakulteto v Sloveniji? Katere možnosti mi sploh ponujajo univerze v Sloveniji? Če nimaš odgovorov na ta in podobna vprašanja, ne skrbi, Klub zamejskih študentov (KZŠ) bo poskrbel za to! KZŠ je prostovoljna,

Podaljšanje razstave Grafika Slovencev v Italiji

Kulturni center Lojze Bratuž so v sodelovanu z Avtonomno Deželo FJK, Ministrstvom za kulturo RS, Generalnim konzulatom RS v Trstu, Uradom vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mednarodnim grafičnim likovnim centrom in  Kulturno umetniškim društvom KONS odprli

dr. Edi Gobec

Dr. Edi Gobec, ugledni slovenski filozof, sociolog, antropolog, zaslužni profesor državne univerze Kent v ZDA, ustanovitelj in ravnatelj Slovensko-ameriškega raziskovalnega centra v Clevelandu, član Akademije znanosti v New Yorku in prejemnik številnih nagrad in odlikovanj. Dr. Gobec je svoje življenje

Tiskovna konferenca "Hišna imena kot dediščina in identiteta"

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske se že od leta 2009 ukvarja z zbiranjem hišnih in ledinskih imen. Sprva lokalna pobuda je sčasoma prerasla v projekt, ki že presega meje Gorenjske. Trenutno projekt obsega 22 občin na Gorenjskem in v Osrednjeslovenski regiji, …

Nadaljuj branje

Nadaljuj branje

Pomagaj, da se na Duolingo doda slovenščina

Ali poznaš koga, ki bi se rad naučil slovensko, vendar ne najde uporabnega materiala na internetu? Morda pa poznaš koga, ki zna slovensko, pa bi se rad naučil angleško? Duolingo je brezplačna spletna platforma za učenje jezikov (https://www.duolingo.com/). Gre za brezplačno

Povabilo k sodelovanju pri razstavi Parka vojaške zgodovine

Območje Republike Slovenije je zaradi svojih naravnogeografskih danosti eno od strateško najpomembnejših območij v Evropi. Skozi celotno zgodovino so se preko naših krajev selila ljudstva in premikale vojske, kar se odraža v bogati vojaškozgodovinski dediščini. Prav to je verjetno pomemben …

Nadaljuj branje

Nadaljuj branje

Tradicionalni koncert ZCPZ Trst v Stolnici svetega Justa

 Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu vabi na božični koncert Božični koncert tržaške Zveze cerkvenih pevskih zborov v stolnici svetega Justa je zelo občutna tradicija, doživeto glasbeno voščilo ob začetku novega leta, ki vsakič ponuja izvirne vsebine v znamenju zborovske glasbe.

Spletni tečaj "Elektronski informacijski viri za pomoč pri študiju in raziskovalnem delu"

 Narodna univerzitetna knjižnjica vabi na brezplačni spletni tečaj Elektronski informacijski viri za pomoč pri študiju in raziskovalnem delu, ki bo v četrtek 14. januarja 2021 ob 10. uri. Tečaj bo potekal v spletnem okolju, prek spletne platforme Zoom. Na tečaju bodo predstavili, kako

Černetovo nagrado za leto 2020 prejme Zulejka Devetak

 Včeraj, 10. januarja 2021, je bila, zaradi trenutnih razmer, ko ni mogoče organizirati večjih prireditev, pri sveti maši v župnijski cerkvi v Rojanu pri Trstu,  letošnji nagrajenki Zulejki Devetak podeljena Černetova nagrada, za njeno delo na področju slovenskega liturgičnega petja.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Vabilo.

Društvo Finžgarjev dom v soboto, 5. decembra, ob 17. uri vabi na virtualno Miklavževanje. Že dolga desetletja gojijo tradicijo, da v (običajno prepolno) dvorano Finžgarjevega doma povabijo svetega Miklavža, otroška igralska skupina pa v veselje otrok in odraslih ter Miklavžu na čast pripravi predstavo. V zadnjih letih, odkar v društvu delujejo stalne igralske skupine (letos kar tri), so postajale predstave vedno bogatejše, tako, da so jih lahko ponudili tudi šolam in vrtcem Openskega večstopenjskega ravnateljstva.

Kot vsem ostalim kulturnim društvom pa jo je letos drugi val pandemije zagodel tudi otroškima igralskima skupinama Tamara Petaros, ki sta že mesec in pol pod vodstvom Lučke Susič in Anke Peterlin v varni medsebojni razdalji vadili besedilo nove Miklavževe igrice. Po prvem presenečenju in prekinitvi vaj v optimističnem

zaupanju, da se bo vse vrnilo v normalnost v nekaj tednih, je vsem postalo jasno, da letos miklavževanja ne bo, niti pred napol prazno dvorano. Dolgoletna izkušnja in znanje na didaktičnem in psihološkem področju sta organizatorje prepričala, da gre za izgubo, ki bo otroke, že itak zaradi izrednih razmer osiromašene za važne dogodke in izkušnje, prikrajšala še za eno čarobno doživetje, ki ga vsak otrok še dolgo nosi v srcu.

Tako so sklenili, da se spopadejo z nalogo, ki se je zdela zelo težko izvedljiva: pripraviti Miklavževo video-predstavico. Delo je bilo res naporno in utrujajoče. Treba je bilo sestaviti novo, primernejše in krajše besedilo in ga obogatiti z efekti, glasbo, plesom in petjem. Lekcije pravilne izgovarjave, mimike, proščenega nastopanja, plesa, petja in vse ostalo pa je moralo potekati na daljavo, ko otroka na ekranu večkrat slabo vidiš in slišiš, on pa tebe še slabše, so bile res naporne, utrudljive in dolgotrajne za vse, vaditelje, otroke, starše, koordinatorje in snemalce. Šele spotoma so se vsi začeli zavedati, da so se lotili veliko težje naloge, kot so si na začetku predstavljali. Obenem s to zavestjo pa je rasel ponos in navdušenje, ko so nastajali prvi posrečeni posnetki. Nihče se ni pritoževal, vsi so zvesto sledili navodilom, si med seboj pomagali.

Virtualna Miklavževa igrica »Nebeški korona-telefon«, je res sad ekipnenga dela, pri katerem so se vsi sodelavci, od prvega do zadnjega, še bolj povezali, kot če bi mirno pripravljali igro za oder. Ta video je spet eden od dokazov, da »skupaj zmoremo«.

Kdo pa so členi te verige, tega »skupaj«? Dvajset otrok gledališke skupine Tamara Petaros (in njihovi starši), avtorica besedila Lučka Susič, ki je skupaj z Anko Peterlin tudi režiserka in vaditeljica otrok, koreografinja Raffaella Petronio, koordinatorka Breda Susič, video-oblikovalka, snemalka in montažerka Kim Furlan ter... sam sveti Miklavž. Plakat je pripravil Matej Susič. Pobudo je podprla tudi Dežela FJK ter Rajonski svet za Vzhodni Kras.

Video predstavo »Nebeški korona-telefon« si bodo danes (v petek, 4. decembra) predpremierno« ogledali otroci openskega otroškega vrtca ter openske in repenske osnovne šole – saj jih bo v šoli oz. vrtcu že skrivaj obiskal sveti Miklavž (dan pred Miklavževim godom je sobota, ko ni pouka). Za vse ostale pa se bo na Facebook profilu Društva Finžgarjev dom in po kanalu Youtube Finžgarjevega doma prikazal v soboto ob 17h. Na voljo pa bo tudi pozneje.

Vabilo.

Dan odprtih vrat 2021 Kluba zamejskih študentov

Kam po maturi? Kako naj se vpišem na pravo fakulteto v Sloveniji? Katere možnosti mi sploh ponujajo univerze v Sloveniji? Če nimaš odgovorov na ta in podobna vprašanja, ne skrbi, Klub zamejskih študentov (KZŠ) bo poskrbel za to! KZŠ je prostovoljna,

Podaljšanje razstave Grafika Slovencev v Italiji

Kulturni center Lojze Bratuž so v sodelovanu z Avtonomno Deželo FJK, Ministrstvom za kulturo RS, Generalnim konzulatom RS v Trstu, Uradom vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mednarodnim grafičnim likovnim centrom in  Kulturno umetniškim društvom KONS odprli

dr. Edi Gobec

Dr. Edi Gobec, ugledni slovenski filozof, sociolog, antropolog, zaslužni profesor državne univerze Kent v ZDA, ustanovitelj in ravnatelj Slovensko-ameriškega raziskovalnega centra v Clevelandu, član Akademije znanosti v New Yorku in prejemnik številnih nagrad in odlikovanj. Dr. Gobec je svoje življenje

Tiskovna konferenca "Hišna imena kot dediščina in identiteta"

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske se že od leta 2009 ukvarja z zbiranjem hišnih in ledinskih imen. Sprva lokalna pobuda je sčasoma prerasla v projekt, ki že presega meje Gorenjske. Trenutno projekt obsega 22 občin na Gorenjskem in v Osrednjeslovenski regiji, …

Nadaljuj branje

Nadaljuj branje

Pomagaj, da se na Duolingo doda slovenščina

Ali poznaš koga, ki bi se rad naučil slovensko, vendar ne najde uporabnega materiala na internetu? Morda pa poznaš koga, ki zna slovensko, pa bi se rad naučil angleško? Duolingo je brezplačna spletna platforma za učenje jezikov (https://www.duolingo.com/). Gre za brezplačno

Povabilo k sodelovanju pri razstavi Parka vojaške zgodovine

Območje Republike Slovenije je zaradi svojih naravnogeografskih danosti eno od strateško najpomembnejših območij v Evropi. Skozi celotno zgodovino so se preko naših krajev selila ljudstva in premikale vojske, kar se odraža v bogati vojaškozgodovinski dediščini. Prav to je verjetno pomemben …

Nadaljuj branje

Nadaljuj branje

Tradicionalni koncert ZCPZ Trst v Stolnici svetega Justa

 Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu vabi na božični koncert Božični koncert tržaške Zveze cerkvenih pevskih zborov v stolnici svetega Justa je zelo občutna tradicija, doživeto glasbeno voščilo ob začetku novega leta, ki vsakič ponuja izvirne vsebine v znamenju zborovske glasbe.

Spletni tečaj "Elektronski informacijski viri za pomoč pri študiju in raziskovalnem delu"

 Narodna univerzitetna knjižnjica vabi na brezplačni spletni tečaj Elektronski informacijski viri za pomoč pri študiju in raziskovalnem delu, ki bo v četrtek 14. januarja 2021 ob 10. uri. Tečaj bo potekal v spletnem okolju, prek spletne platforme Zoom. Na tečaju bodo predstavili, kako

Černetovo nagrado za leto 2020 prejme Zulejka Devetak

 Včeraj, 10. januarja 2021, je bila, zaradi trenutnih razmer, ko ni mogoče organizirati večjih prireditev, pri sveti maši v župnijski cerkvi v Rojanu pri Trstu,  letošnji nagrajenki Zulejki Devetak podeljena Černetova nagrada, za njeno delo na področju slovenskega liturgičnega petja.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Logo ZSŠDI

Manjka še teden dni do jubilejnega rojstnega dne Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki letos praznuje svojo 50. obletnico delovanja. Bilo je ustanovljeno 8.decembra leta 1970 v prostorih Stadiona 1.maja v Trstu, kjer so se zbrali predstavniki šestnajstih slovenskih športnih društev, da bi ustanovili svojo krovno organizacijo. Tako pomembna obletnica bi si zaslužila prav poseben praznik, za katerega pa bo treba, žal, še malo počakati. Dogodki, ki jih je ZSŠDI imelo v programu med 7. in 8. decembrom, so zaradi vladnih ukrepov proti širjenju novega koronavirusa preloženi na kasnejši termin. Če bo le mogoče, bo združenje obeležilo svojo okroglo obletnico v januarju ali februarju. Program bo naslednji:

 

-simpozij o Bojanu Pavletiču, ki je bil najzaslužnejši za razvoj telesne kulture med Slovenci v Italiji, tako da ga povsem upravičeno imamo za »očeta našega modernega športa«;

 

-predstavitev nove raziskave ZSŠDI o slovenskem športu v Italiji v času pandemije covid-19;

 

-slavnostna akademija z gosti.

 

Kljub temu, da letos praznika ne bo, pri ZSŠDI-ju ne ostajajo praznih rok. Sredi decembra bo zagledala luč sveta knjiga »50 let ZSŠDI«, ki jo je uredil Branko Lakovič. Knjiga ponuja vpogled v petdesetletno zgodovino uspešnega razvoja zamejske športne krovne organizacije in jo krasi veliko fotografij. Novo publikacijo bo ZSŠDI predstavilo sredi decembra na spletni novinarski konferenci.

 

Iz knjige »50 let ZSŠDI« urednika Branka Lakoviča

»Po koncu 11. slovenskih športnih iger je 31. oktobra 1969, na sklepnem sestanku, trinajst slovenskih športnih društev v Trstu pooblastilo odbor, naj deluje še naprej v funkciji skupne zvezne organizacije in pripravi pogoje za materialno ustanovitev take organizacije. Po nalogu trinajstih društev (Barkovlje, Breg, Cankar, Dom Rojan, Gaja, Kontovel, Kras, Primorec, Primorje, Repen, RMV, Sokol, Zarja) so člani odbora SŠI Karleto Grgič, dr. Sergij Kralj, Bojan Pavletič, Aldo Rupel in Franko Vitez poleg drugega sestavili predlog za novo organizacijo. Končno je prišlo do ustanovnega občnega zbora, ta je potekal 8. decembra 1970 v Trstu, v mali dvorani Stadiona 1. maja, z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev; 2. poročilo verifikacijske komisije; 3. izvolitev delovnega predsedstva (predsednik in dva člana); 4. izvolitev volilne komisije (predsednik in dva člana); 5. Poročilo odbora SŠI in pripravljalnega odbora; 6. odobritev pravilnika zveze; 7. Odobritev ustanovne listine; 8. volitve tajništva; 9. razno. …

 

Volitev ožjega tajništva se je udeležilo 35 delegatov. Izvoljeni so bili: tajnik Bojan Pavletič (32 glasov), podtajnik za Trst Mario Šušteršič (12), za Gorico Aldo Rupel (9), blagajnik Karel Grgič (24); nadzorni odbor: predsednik dr. Sergij Kralj (25 glasov) ter člana Marko Waltritsch (22) in Bruno Rupel (18). Združenje slovenskih športnih društev v Italiji je tako tudi uradno dobilo pomembno mesto med Slovenci v Italiji. Če smo dotlej pisali o štirih obdobjih v zgodovini naše telesne kulture, lahko upravičeno zapišemo, da se je 8. decembra 1970 začelo peto obdobje našega športa!«

 

#jazsemzsšdi

50-letnica Združenja slovenskih športnih društev v Italiji je praznik vseh zamejskih športnikov mlajše in starejše generacije. Zato bo v prihodnjih dneh na Facebook in Instagram profilih Skupaj zmoremo zaživela spletna akcija »Jaz sem ZSŠDI«, preko katere združenje vabi vse svoje reprezentante in reprezentantke ter obiskovalce svojih dogodkov, da delijo svoja doživetja z objavo fotografije ali komentarja in oznake #jazsemzsšdi. Akcija je namenjena vsem, ki so kdajkoli oblekli reprezentančni dres slovenskih športnikov v Italiji ali so na katerikoli način sodelovali na dogodkih, ki jih prireja ZSŠDI. Kdor bo objavil fotografijo se bo preko žrebanja potegoval za brezplačni izvod nove knjige Branka Lakoviča.

 

Izjava predsednika ZSŠDI Ivana Peterlina ob prihajajoči 50-letnici

»December – mesec sproščenega veselja, mesec ko se ob praznikih praznično počutimo tudi mi, ko smo tudi notranje kar pripravljeni na veliko odprtost, na dialog in na načelno sprejemanje vsega, kar je pred nami, na vsaj tiho prepričanje, da bo novo leto, v katerega nezadržno drsimo, boljše, srečnejše in vsekakor lepše od leta, od katerega se poslavljamo. Tudi naše združenje je stremelo za tem, da bi vsi slovenski športniki preživeli lep, očarljiv in slavnostno obarvan december, ko naj bi z velikim prasketanjem proslavili naše srečanje z Abrahamom. Ves naš elan in vse naše želje, da bi bili čimbolj slavnostni, zaenkrat še vedno duši epidemija, ki se očividno našemu jubileju ne misli pokloniti in vse nas vsaj zaenkrat pušča v veliki zadregi in vročičnem iskanju novih datumov, v katerih bomo izpeljali vse načrtovane pobude. Saj jih bomo in verjemite: nadvse odmevno in na glas! Skušali se bomo sprehoditi skozi petdesetletno zgodovino našega organiziranega športa, skušali bomo priklicati v spomin in izpostaviti delo in razvojne načrte dolge galerije osebnosti, ki so vsaka na svojstven način vtisnile v petdesetletno zgodovinsko knjigo naše krovne organizacije čisto svojstven osebni pečat.

 

Po svoje zgleda malce čudno, da se v teh neprijaznih časih, ko vse zamira, ko so nam onemogočeni že čisto enostavni in povsem nedolžni človeški stiki, kljub tej nemogoči čustveni utesnjenosti pogovarjamo o nekem prazničnem pridihu našega športa. Pa zakaj ne? Bodimo praznični in bodimo srčno nastrojeni v pogledih v naš jutrišnji dan. V vseh teh mesecih hudega divjanja epidemije smo dokazali, da nas bo zelo težko zbiti na tla. Reakcija našega športnega sveta s strani vseh naših športnih delavcev je bila enkratna, polna iznajdljivosti, prežeta z ogromnimi zalogami dobre volje in neobičajnega prostovoljnega dela.

 

Res pa je tudi to, da bi se v nas prav lahko zajedel globok pesimizem, saj smo lahko res vsi v velikih skrbeh, kako bomo to našo športno barko peljali naprej. Zaskrbljeni smo nad dejstvom, da ob epidemiji usiha tudi naše gospodarstvo. Prav tisto gospodarstvo, ki je leta in leta nudilo našemu gibanju veliko kisika, da smo se lahko razvijali in rastli. Te kisikove jeklenke danes ni več ali če slučajno je, se društva do nje dokopljejo zelo poredkoma. Zato pa prav dobro vemo, da bomo prav kmalu slišali čedalje glasnejše klice na pomoč. In prav zato smo ustanovili solidarnostni športni sklad, iz katerega bomo črpali nabrana sredstva in vsaj delno pomagali društvom pri obnavljanju dela pri njihovih mladinskih odsekih. Solidarnostna akcija že nekaj časa poteka v sodelovanju z medijskim partnerjem Primorskim dnevnikom in marsikdo se je že odzval naši prošnji za pomoč. Naše združenje je od srca hvaležno vsem, ki so se odločili ali pa se še bodo, da v sklad darujejo svoj prispevek. Vsaka denarna pomoč je kamenček, ki ga vstavljamo v mozaik našega športa, za katerega upamo, da bo sčasoma ponovno blesteč tako kot je v preteklosti že bil.«

 

ZSŠDI

Logo ZSŠDI
Letak ZSŠDI

Dan odprtih vrat 2021 Kluba zamejskih študentov

Kam po maturi? Kako naj se vpišem na pravo fakulteto v Sloveniji? Katere možnosti mi sploh ponujajo univerze v Sloveniji? Če nimaš odgovorov na ta in podobna vprašanja, ne skrbi, Klub zamejskih študentov (KZŠ) bo poskrbel za to! KZŠ je prostovoljna,

Podaljšanje razstave Grafika Slovencev v Italiji

Kulturni center Lojze Bratuž so v sodelovanu z Avtonomno Deželo FJK, Ministrstvom za kulturo RS, Generalnim konzulatom RS v Trstu, Uradom vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mednarodnim grafičnim likovnim centrom in  Kulturno umetniškim društvom KONS odprli

dr. Edi Gobec

Dr. Edi Gobec, ugledni slovenski filozof, sociolog, antropolog, zaslužni profesor državne univerze Kent v ZDA, ustanovitelj in ravnatelj Slovensko-ameriškega raziskovalnega centra v Clevelandu, član Akademije znanosti v New Yorku in prejemnik številnih nagrad in odlikovanj. Dr. Gobec je svoje življenje

Tiskovna konferenca "Hišna imena kot dediščina in identiteta"

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske se že od leta 2009 ukvarja z zbiranjem hišnih in ledinskih imen. Sprva lokalna pobuda je sčasoma prerasla v projekt, ki že presega meje Gorenjske. Trenutno projekt obsega 22 občin na Gorenjskem in v Osrednjeslovenski regiji, …

Nadaljuj branje

Nadaljuj branje

Pomagaj, da se na Duolingo doda slovenščina

Ali poznaš koga, ki bi se rad naučil slovensko, vendar ne najde uporabnega materiala na internetu? Morda pa poznaš koga, ki zna slovensko, pa bi se rad naučil angleško? Duolingo je brezplačna spletna platforma za učenje jezikov (https://www.duolingo.com/). Gre za brezplačno

Povabilo k sodelovanju pri razstavi Parka vojaške zgodovine

Območje Republike Slovenije je zaradi svojih naravnogeografskih danosti eno od strateško najpomembnejših območij v Evropi. Skozi celotno zgodovino so se preko naših krajev selila ljudstva in premikale vojske, kar se odraža v bogati vojaškozgodovinski dediščini. Prav to je verjetno pomemben …

Nadaljuj branje

Nadaljuj branje

Tradicionalni koncert ZCPZ Trst v Stolnici svetega Justa

 Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu vabi na božični koncert Božični koncert tržaške Zveze cerkvenih pevskih zborov v stolnici svetega Justa je zelo občutna tradicija, doživeto glasbeno voščilo ob začetku novega leta, ki vsakič ponuja izvirne vsebine v znamenju zborovske glasbe.

Spletni tečaj "Elektronski informacijski viri za pomoč pri študiju in raziskovalnem delu"

 Narodna univerzitetna knjižnjica vabi na brezplačni spletni tečaj Elektronski informacijski viri za pomoč pri študiju in raziskovalnem delu, ki bo v četrtek 14. januarja 2021 ob 10. uri. Tečaj bo potekal v spletnem okolju, prek spletne platforme Zoom. Na tečaju bodo predstavili, kako

Černetovo nagrado za leto 2020 prejme Zulejka Devetak

 Včeraj, 10. januarja 2021, je bila, zaradi trenutnih razmer, ko ni mogoče organizirati večjih prireditev, pri sveti maši v župnijski cerkvi v Rojanu pri Trstu,  letošnji nagrajenki Zulejki Devetak podeljena Černetova nagrada, za njeno delo na področju slovenskega liturgičnega petja.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Vabilo na virtualno razstavo Klavdija Palcica

Kulturni dom v Gorici vabi na virtualno odprtje razstave likovnega umetnika Klavdija Palčiča.

 

LIKOVNA RAZSTAVA OB 80. LETNICI SLIKARJA

 

Petek, 27. novembra 2020, ob 16:00 uri.

 

Kulturni dom v Gorici je v 39 letih obstoja ustvaril pogoje, da smo se Goričani, različnih narodnosti, srečevali spoznavali in spoprijateljili. Sadove tega dela je goriška kulturna stvarnost sprejela in širšemu okolju izročila otipljiva znamenja. In med slednje sodi tudi razstava imenitnega slovenskega umetnika, Klavdija Palčiča, ki je ravno letos praznoval življenjski jubilej: osemdesetletnico plodnega življenja. Zatorej želimo izpostaviti umetnika, ki s svojimi vsebinami in izumi ustvarja vezni člen med vsemi različnostmi našega kulturnega vesolja.

 
 

Odprtju bo mogoče slediti preko spletne strani ali na družabenem omrežju facebook na spodnjih dveh povezavah

 

Kulturni dom v Gorica

 

Vabilo na virtualno razstavo Klavdija Palcica

Dan odprtih vrat 2021 Kluba zamejskih študentov

Kam po maturi? Kako naj se vpišem na pravo fakulteto v Sloveniji? Katere možnosti mi sploh ponujajo univerze v Sloveniji? Če nimaš odgovorov na ta in podobna vprašanja, ne skrbi, Klub zamejskih študentov (KZŠ) bo poskrbel za to! KZŠ je prostovoljna,

Podaljšanje razstave Grafika Slovencev v Italiji

Kulturni center Lojze Bratuž so v sodelovanu z Avtonomno Deželo FJK, Ministrstvom za kulturo RS, Generalnim konzulatom RS v Trstu, Uradom vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mednarodnim grafičnim likovnim centrom in  Kulturno umetniškim društvom KONS odprli

dr. Edi Gobec

Dr. Edi Gobec, ugledni slovenski filozof, sociolog, antropolog, zaslužni profesor državne univerze Kent v ZDA, ustanovitelj in ravnatelj Slovensko-ameriškega raziskovalnega centra v Clevelandu, član Akademije znanosti v New Yorku in prejemnik številnih nagrad in odlikovanj. Dr. Gobec je svoje življenje

Tiskovna konferenca "Hišna imena kot dediščina in identiteta"

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske se že od leta 2009 ukvarja z zbiranjem hišnih in ledinskih imen. Sprva lokalna pobuda je sčasoma prerasla v projekt, ki že presega meje Gorenjske. Trenutno projekt obsega 22 občin na Gorenjskem in v Osrednjeslovenski regiji, …

Nadaljuj branje

Nadaljuj branje

Pomagaj, da se na Duolingo doda slovenščina

Ali poznaš koga, ki bi se rad naučil slovensko, vendar ne najde uporabnega materiala na internetu? Morda pa poznaš koga, ki zna slovensko, pa bi se rad naučil angleško? Duolingo je brezplačna spletna platforma za učenje jezikov (https://www.duolingo.com/). Gre za brezplačno

Povabilo k sodelovanju pri razstavi Parka vojaške zgodovine

Območje Republike Slovenije je zaradi svojih naravnogeografskih danosti eno od strateško najpomembnejših območij v Evropi. Skozi celotno zgodovino so se preko naših krajev selila ljudstva in premikale vojske, kar se odraža v bogati vojaškozgodovinski dediščini. Prav to je verjetno pomemben …

Nadaljuj branje

Nadaljuj branje

Tradicionalni koncert ZCPZ Trst v Stolnici svetega Justa

 Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu vabi na božični koncert Božični koncert tržaške Zveze cerkvenih pevskih zborov v stolnici svetega Justa je zelo občutna tradicija, doživeto glasbeno voščilo ob začetku novega leta, ki vsakič ponuja izvirne vsebine v znamenju zborovske glasbe.

Spletni tečaj "Elektronski informacijski viri za pomoč pri študiju in raziskovalnem delu"

 Narodna univerzitetna knjižnjica vabi na brezplačni spletni tečaj Elektronski informacijski viri za pomoč pri študiju in raziskovalnem delu, ki bo v četrtek 14. januarja 2021 ob 10. uri. Tečaj bo potekal v spletnem okolju, prek spletne platforme Zoom. Na tečaju bodo predstavili, kako

Černetovo nagrado za leto 2020 prejme Zulejka Devetak

 Včeraj, 10. januarja 2021, je bila, zaradi trenutnih razmer, ko ni mogoče organizirati večjih prireditev, pri sveti maši v župnijski cerkvi v Rojanu pri Trstu,  letošnji nagrajenki Zulejki Devetak podeljena Černetova nagrada, za njeno delo na področju slovenskega liturgičnega petja.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.