Tokrat z vami delimo prispevek o Bralnih delavnicah KRIŽKRAŽ, SLOVENIJO POZNAŠ!, ki ga je pripravil Rajko Tekalec, učitelj DPS v Švici, Kneževini Lihtenštajn in na Predarlskem.
V tednu od 14. do 20. junija je v sklopu projekta KRIŽKRAŽ, SLOVENIJO POZNAŠ potekal bralni teden. Kulturna gostja Barbara Hanuš je v sklopu dopolnilnega pouka slovenščine izvedla 6 bralnih delavnic za učence iz Švice, Kneževine Lihtenštajn in na Predarlskem.
Bralnih delavnic KRIŽKRAŽ, SLOVENIJO POZNAŠ! so se udeležili učenci dopolnilnega pouka slovenščine, ki so pokazali dobro znanje slovenščine, predvsem pa veliko radovednosti in veselja ob poslušanju in reševanju nalog. Učenci so v pripovedovali o svojih izkušnjah s Slovenijo, s katerimi kraji so povezani. Čustveno povezanost in aktualnost je avtorica besedil gradiva Križkraž, Slovenijo spoznaš izkoristila za poglabljanje dejstev o slovenskih krajev. Učenci so prisluhnili zgodbi o Zlatorogu, legendi o nastanku Bohinjskega jezera ter nenazadnje tudi o tem, zakaj je morje slano … Bivša učiteljica Barbara Hanuš je otrokom predstavila tudi pomembnega junaka Martina Krpana, ki je v švicarskem prostoru pomemben, saj po njem nosi ime Združenje staršev in otrok dopolnilnega pouka slovenščine Martin Krpan.
Učenci so se igrali tudi didaktične jezikovne igre, po tem, ko so poslušali zgodbo Beti in Cej. V njej tiskarski škrat v trgovinah zamenjuje črke. Tudi učenci so bili škrati, z zamenjavo črk so našli nove besede. Učenci so navdušeno sodelovali.
Projekt je zajemal tudi posebno delavnico, ki jo je avtorica Barbara Hanuš poimenovala kavni krog. Ne samo, da je po učilnici v Eshnu zadišalo po resnični kavi, ampak so člani Društva Slovencev v Lihtenštajnu tudi prisluhnili zgodbam iz knjige Kavni krog. Tako kot glavne junakinje v knjigah imajo tudi sami člani in članice vedno isto skupno zgodbo: »Samo za eno leto.« In ostali za vedno. Delavnica je bila zelo čustvena, prijetna in dobro sprejeta. Takšna je bila tudi debata ob koncu kavnega kroga. Med člane društva ter učence je romala tudi knjiga z željo, da si jo med seboj izposojajo, o njej govorijo ter ohranijo na nek način stik z avtorico. Morda se snidemo ob novem nadaljevanju te knjige. Člani društva so prejeli knjige Založbe Hart, učenci pa tudi knjige, ki jih je podarilo Društvo Bralna značka – ZPMS. Mednje so prispele tudi revije iz uredništva revij Ciciban, Cicido in Pil. Zahvala gre tako Bralni znački kot tudi Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za entuziazem, zaupanje ter finančno pomoč pri izvedbi projekta. Učiteljica Barbara Hanuš je ob koncu delavnic še poudarila: »Pouku so se pridružili tudi starši. Presenetil in ganil me je odnos do jezika in koliko energije vlagajo v to, da njihov otrok usvoji slovenski jezik.«
