Najmlajši člani Društva Slovencev v Mendozi so julija 2024 taborili v slovenski koči “Jože Kastelic” v Los Penitentes. V slovenski koči je zimsko taborjenje med počitnicami organizirala tudi mendoška mladina. Z veseljem z vami delimo prispevek o taborjenju otrok, ki ga je za Svobodno Slovenijo pripravila Ema Bajda, in prispevek o mladini društva, ki ga je pripravila Alenka Bajda Čad.
Zimsko taborjenje otrok
Začele so se zimske počitnice in z njim zimsko taborjenje. 7., 8. in 9 julija smo naraščajniki in naraščajnice slovenskega doma v Mendozi taborili v slovenski koči “Jože Kastelic” v Los Penitentes.
Presenečenje je bilo, ko smo zagledali veliko snega in lep sončni dan, tako da smo bili zelo navdušeni in veseli. Bilo nas je 21 otrok in 5 voditeljev.
Otroci smo bili razdeljeni v tri skupine: skupina 1 “Cazadores de los Andes”, skupina 2 “Sedem parov škornjev”, skupina 3 “Sedem preživelih”. Voditelji so pripravili zanimive igre: tombolo, nevidnega prijatelja, iskanje zaklada. Naredili smo tudi sneženega moža. Najbolj pa nam je bilo všeč sankanje.
Drugi večer je vsaka skupina predstavila svojo “himno”, poezije in šale, da smo se nasmejali in lepo imeli. Skupaj smo molili, peli in zelo dobro jedli. Voditelji so za nam zelo okusno kuhali, najboljše kosilo je bilo domači golaž.
Zadnji dan smo vsi skupaj naredili iglu. Za konec taborjenja je bilo družinsko kosilo. Nato smo se zelo veseli in Bogu hvaležni za preživete počitnice vrnili domov.
Zahvaljujemo se voditeljem: Aguštin in Fric Šmon, Emiljan in Herman Nemanič in Gizela Žumer, ki so tako lepo skrbeli za nas.
Zimsko taborjenje mladine Društva Slovencev v Mendozi
Osemnajst mladih in dve voditeljici smo se zbrali na centralni avtobusni postaji ob petih zjutraj, da bi se odpeljali v hribe na tako zaželene počitnice od 17. do 20. julija. Bilo je čudovito potovanje z razžarjenimi vrhovi s sončnim svitom. Ko smo dospeli v kočo g. Jožeta Kastelica smo takoj odložili prtljago in pričeli z napihanem traktorskih gum »chanchas«, katere že več let uporabljamo namesto sank, da smo se spuščali po snegu. To veselje smo uživali vse dni našega taborjenja.
Po prvem veselju na snegu smo se zbrali v koči, kjer so nam voditeljici ga. Jadranka Ovčjak in Bibi Bajda razložili program taborjenja, ki sta ga pripravili z velikim trudom in ljubeznijo. Razdeljeni v dve skupini smo se igrali, sodelovali pri vsakdanjem delu, tako dobivali točke, ocena je obsegala tudi zmago in lepo vedenje, vse to z geslom »vsak je slika svoje družine«. Vsaka skupina je prejela list z navodili za delovanje in igre ter celotni program taborjenja, ki smo ga morali dovršiti čim prej. Prva skupina se je imenovala »Prepovedano obupati«, druga pa »Tolosa«, po imenu vrha v Los Penitentes. Vsaka skupina je tudi sestavila svojo pesem in napeve (»cogollitos«) za nasprotnike.
Ena izmed nalog je bila, da smo vljudno pozdravljali turiste in se z njimi slikali. Druga točka je bila: kako govorimo slovensko in poznamo Slovenijo. Voditeljici sta bili presenečeni nad našim znanjem ter sta si prizadevali, da bi se bolj pogovarjali po slovensko med nami. Tudi umetnost je bila na programu! Bibi nam je pripravila les, ki smo ga rezali, delali pirografijo in barvali. Vsaka skupina je naredila lepe plakate dobrodošlice za kočo, enega po slovensko in drugega po špansko, da bosta ostala ob vhodu koče v pozdrav obiskovalcem.
Obe skupini sta se zelo potrudili, da sta vse točke čim boljše izpolnili, ob koncu je bilo zelo malo razlike pri oceni. Imeli smo čas za molitev: ko smo odhajali, zjutraj, pri jedi in zvečer. Priporočali smo se Devici srečanj (»Virgen del Encuentro«), da bi nas vedno spremljala v naših srečanjih in potovanjih.
Zadnjo noč nas je združil pred kočo taborni ogenj, ob katerem smo peli, se zabavali in odkrili nevidnega prijatelja. Zadnji dan smo se poslovili z igrami na snegu, nato pa vse pospravili in počistili, da bodo naslednji gostje dobili urejeno kočo. Ob petih popoldan smo se kar težko poslovili od belega Penitentes, a z veseljem v srcu in z lepimi spomini na doživete dni.
Naša zahvala gre našim prednikom, ljubiteljem planin, ki so požrtvovalno in brezplačno naredili kočo g. Jožeta Kastelica, da bi vsi člani in prijatelji Društva Slovencev v Mendozi lahko uživali nekaj dni med mogočnimi vrhovi Andov, kakor smo jih mi v teh štirih dneh.
Zahvaliti se moramo tudi vama, Bibi in Jadranka, za tako veliko delo priprave taborjenja, za vajin čas, spremstvo, vajino veselje, ljubezen in prizadevanje, da bi se še dolgo let združevala slovenska mladina na mendoških tleh!
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2022 © Vse pravice pridržane.
