Ciril Soršak, eden od soustanoviteljev Kanadskega slovenskega kongresa, je v procesu slovenskega osamosvajanja in prizadevanj slovenskih rojakov v Kanadi za slovensko samostojnost odigral prav posebno vlogo. Kot ustanovitelj in dolgoletni vodja slovenske folklorne skupine Nagelj v Torontu je s svojimi plesalkami in plesalci poskrbel, da so imeli takratni odmevni slovenski dogodki v tej državi še dodatno slovensko vsebino in dušo.

 

Medtem ko je bil ob sami slovenski osamosvojitvi Soršak v Sloveniji na ustanovnem kongresu Svetovnega slovenskega kongresa v Cankarjevem domu, so številni člani skupine dejavno pomagali pri organizaciji velikih slovenskih shodov, demonstracij in slovesnosti v Torontu, zunanjo podobo so ozaljšali s slovenskimi narodnimi nošami, po njegovi vrnitvi v Kanado pa so tudi zaplesali in s svojimi predstavami očarali ne le slovensko množico, pač pa tudi številne kanadske televizijske in druge medije. Njihova poročila o dogajanju v Sloveniji in v Kanadi so bila tako tudi po zaslugi Naglja zelo obširna, naklonjena in seveda slikovita.

 

Slovenci so takrat demonstrirali pred parlamentom Ontaria v Torontu, se zbrali pred torontsko mestno hišo, imeli velik shod (čez 2.000 rojakov) pri slovenski župniji Marije Brezmadežne, slavili slovensko neodvisnost na Slovenskem letovišču v Boltonu (Toronto), kjer se je po oceni kanadske televizije zbralo okoli 5.000 ljudi, itd. Ciril Soršak je takrat, kot graver, izdelal spominsko ploščo z imeni 28 žrtev slovenske osamosvojitvene vojne, ki je bila inavgurirana pred mestno hišo v Torontu julija 1991 – tudi ta dogodek je prenašala kanadska televizija. Poskrbel je tudi za okrasitev slovenske zastave, ki jo je prinesel iz domovine. Zastavo so praporščaki v povorki slovesno prinesli na prireditev 15. januarja 1992, na dan večinskega (tudi kanadskega) mednarodnega priznanja Slovenije kot neodvisne države. Seveda na prireditvi ni manjkala plesna skupina Nagelj. Zastava je potem ostala vrsto let v prostorih konzulata Republike Slovenije v Torontu.

 

SFS Nagelj je - tudi kot članica kanadskega Sveta za kulturno izročilo etničnih skupnosti (Community Folk Art Council) – v desetletjih redno gostovala po Kanadi, ZDA in v Sloveniji. O pomenu skupine priča dejstvo, da so nekateri člani skupine zdaj voditelji v slovenskih društvih.

Ciril Soršak, na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno Slovenijo in logo (simbol Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).

Ciril Soršak se je rodil leta 1937 v Drumlažnem pri Slovenski Bistrici na Štajerskem. Leta 1942 mu je za posledicami mučenja s strani Nemcev umrl oče. Leta 1954 je končal srednjo industrijsko šolo v Mariboru in postal orodjar. Maja 1958 se je preselil v Kanado in se nastanil v Torontu, kjer je živel njegov stric, redovni brat. Ta ga je vpeljal v delo in življenje župnije Marije Pomagaj. Brez denarja in kakršnega koli znanja angleščine je moral poprijeti za vsako delo, da si je zaslužil za vsakdanji kruh, a to ga ni odvrnilo od prostovoljstva in druženja z rojaki. Še tisto leto je bil med ustanovnimi člani mladinskega kluba, že naslednje leto pa se je folklorni del odcepil in se poimenoval Slovenska folklorna skupina Nagelj. Delovanje skupine je bilo zanj naslednjega pol stoletja največji »slovenski« življenjski projekt, dejaven pa je bil tudi na številnih drugih področjih. Več let je bil odbornik pri Vseslovenskem kulturnem odboru (VSKO), bil je med ustanovitelji Slovenske igralske skupine Toronto (SIST) in bil sploh aktiven v slovenski gledališki dejavnosti, sodeloval je pri obeh slovenskih župnijah v Torontu (Marija Pomagaj, Marija Brezmadežna), Slovenskem domu za starejše Lipa, Slovenskem letovišču in še marsikje. Ciril Soršak na marsikateri od fotografij iz tistih časov manjka – bil je namreč izjemno aktiven tudi kot fotograf, ki je začutil zgodovinskost trenutkov in vestno beležil dogajanje. Njegov fotografski arhiv obsega več kot 30.000 posnetkov.

 

Za svoje delo v slovenski skupnosti je Ciril Soršak prejel številna priznanja, med njimi, ob 40-letnici Naglja, tudi odlikovanje Častni znak svobode Republike Slovenije.

SloArt – v pričakovanju promocije tretje številke časopisa za slovensko kulturo, umetnost, zgodovino in družbo

Prihaja nova številka časopisa SloArt. Več lahko preberete v članku, ki sta napisala Ana Žagar in Milica Rajković.   Pomlad je obdobje, ko se predstavlja nova številka časopisa SloArt v slovenščini, ki jo uresničujejo avtorice slovenskih korenin, ki delujejo na…

Bogato dogajanje pri slovenskih otrocih v Berlinu

              Tudi letos je bilo pri predšolskih otrocih in šolarjih, ki v Berlinu obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine pod vodstvom učiteljice Magdalene Novak, živahno, ustvarjalno in polno lepih trenutkov. Trije spomladanski dogodki so povezali slovenske…

Butarice: slovenska navada

Slovenski običaji živijo in se ohranjajo tudi po svetu. Kako so v Slovenskem kolegiju v Mendozi v ARgentini pripravljali butarice pred cvetno nedeljo lahko preberete v spodnjem prispevku, ki ga je zapisala Tončka Šmon.  Postni čas gre k koncu. Kmalu bo…

Materinski dan in dan žena v Društvu Planika

V mesecu marcu praznujemo kar dva pomembna praznika – dan žena in materinski dan. Proslavili so jih tudi v Društvu Slovencev Planika iz Zrenjanina v Srbiji. Več lahko preberete v spodnjem prispevku, ki nam ga je poslala Milena Spremo. Ob dnevu…

Filozofski natečaj Slovenske matice za mlade

Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že šesto leto organizira natečaje za dijake in študente. V letu 2026, ko Slovenska matica slavi 162 let dela za slovensko kulturo in znanost, praznujemo z mladimi, za katere verjamemo,…

4. pesniški natečaj za mlade ob svetovnem dnevu poezije v organizaciji Slovenske matice in Glasbene matice Ljubljana

Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že šesto leto organizira natečaje za dijake in študente. V soorganizaciji z Glasbeno matico Ljubljana je pripravila in uspešno izvedla že tri pesniške natečaje za mlade. Slovenska matica…

Štipendija Josephine Valencic za študij petja na Cleveland Institute of Music v ZDA

Štipendija Josephine Valencic za petje je namenjena spodbujanju študija vokalne glasbe med mladimi slovenskega rodu. Iz sklada se krije del stroškov študija na Cleveland Institute of Music (CIM). Štipendija je poimenovana je po pevki Josephine Valencic, ki je bila rojena v…

57. Primorska poje v pesmi in besedi

Revija Primorska poje v pesmi in besedi ob svoji 57. izvedbi ostaja najpomembnejša zborovska manifestacija v Sloveniji s trdno čezmejno povezanostjo. Vsako leto združuje več kot 200 pevskih zborov  in 4.000 pevcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Madžarske ter Bosne…

Knjige kot most med Avstrijo in Slovenijo

Ljubljana, 10. marca 2026 – 25 let akcije »Podarimo knjige – Schenken wir Bücher«: knjige kot most med Avstrijo in Slovenijo. V rezidenci avstrijskega veleposlanika v Ljubljani je danes potekala slovesna zaključna prireditev jubilejne izdaje avstrijsko-slovenske dobrodelne akcije »Podarimo knjige –…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.