Ciril Soršak, eden od soustanoviteljev Kanadskega slovenskega kongresa, je v procesu slovenskega osamosvajanja in prizadevanj slovenskih rojakov v Kanadi za slovensko samostojnost odigral prav posebno vlogo. Kot ustanovitelj in dolgoletni vodja slovenske folklorne skupine Nagelj v Torontu je s svojimi plesalkami in plesalci poskrbel, da so imeli takratni odmevni slovenski dogodki v tej državi še dodatno slovensko vsebino in dušo.

 

Medtem ko je bil ob sami slovenski osamosvojitvi Soršak v Sloveniji na ustanovnem kongresu Svetovnega slovenskega kongresa v Cankarjevem domu, so številni člani skupine dejavno pomagali pri organizaciji velikih slovenskih shodov, demonstracij in slovesnosti v Torontu, zunanjo podobo so ozaljšali s slovenskimi narodnimi nošami, po njegovi vrnitvi v Kanado pa so tudi zaplesali in s svojimi predstavami očarali ne le slovensko množico, pač pa tudi številne kanadske televizijske in druge medije. Njihova poročila o dogajanju v Sloveniji in v Kanadi so bila tako tudi po zaslugi Naglja zelo obširna, naklonjena in seveda slikovita.

 

Slovenci so takrat demonstrirali pred parlamentom Ontaria v Torontu, se zbrali pred torontsko mestno hišo, imeli velik shod (čez 2.000 rojakov) pri slovenski župniji Marije Brezmadežne, slavili slovensko neodvisnost na Slovenskem letovišču v Boltonu (Toronto), kjer se je po oceni kanadske televizije zbralo okoli 5.000 ljudi, itd. Ciril Soršak je takrat, kot graver, izdelal spominsko ploščo z imeni 28 žrtev slovenske osamosvojitvene vojne, ki je bila inavgurirana pred mestno hišo v Torontu julija 1991 – tudi ta dogodek je prenašala kanadska televizija. Poskrbel je tudi za okrasitev slovenske zastave, ki jo je prinesel iz domovine. Zastavo so praporščaki v povorki slovesno prinesli na prireditev 15. januarja 1992, na dan večinskega (tudi kanadskega) mednarodnega priznanja Slovenije kot neodvisne države. Seveda na prireditvi ni manjkala plesna skupina Nagelj. Zastava je potem ostala vrsto let v prostorih konzulata Republike Slovenije v Torontu.

 

SFS Nagelj je - tudi kot članica kanadskega Sveta za kulturno izročilo etničnih skupnosti (Community Folk Art Council) – v desetletjih redno gostovala po Kanadi, ZDA in v Sloveniji. O pomenu skupine priča dejstvo, da so nekateri člani skupine zdaj voditelji v slovenskih društvih.

Ciril Soršak, na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno Slovenijo in logo (simbol Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).

Ciril Soršak se je rodil leta 1937 v Drumlažnem pri Slovenski Bistrici na Štajerskem. Leta 1942 mu je za posledicami mučenja s strani Nemcev umrl oče. Leta 1954 je končal srednjo industrijsko šolo v Mariboru in postal orodjar. Maja 1958 se je preselil v Kanado in se nastanil v Torontu, kjer je živel njegov stric, redovni brat. Ta ga je vpeljal v delo in življenje župnije Marije Pomagaj. Brez denarja in kakršnega koli znanja angleščine je moral poprijeti za vsako delo, da si je zaslužil za vsakdanji kruh, a to ga ni odvrnilo od prostovoljstva in druženja z rojaki. Še tisto leto je bil med ustanovnimi člani mladinskega kluba, že naslednje leto pa se je folklorni del odcepil in se poimenoval Slovenska folklorna skupina Nagelj. Delovanje skupine je bilo zanj naslednjega pol stoletja največji »slovenski« življenjski projekt, dejaven pa je bil tudi na številnih drugih področjih. Več let je bil odbornik pri Vseslovenskem kulturnem odboru (VSKO), bil je med ustanovitelji Slovenske igralske skupine Toronto (SIST) in bil sploh aktiven v slovenski gledališki dejavnosti, sodeloval je pri obeh slovenskih župnijah v Torontu (Marija Pomagaj, Marija Brezmadežna), Slovenskem domu za starejše Lipa, Slovenskem letovišču in še marsikje. Ciril Soršak na marsikateri od fotografij iz tistih časov manjka – bil je namreč izjemno aktiven tudi kot fotograf, ki je začutil zgodovinskost trenutkov in vestno beležil dogajanje. Njegov fotografski arhiv obsega več kot 30.000 posnetkov.

 

Za svoje delo v slovenski skupnosti je Ciril Soršak prejel številna priznanja, med njimi, ob 40-letnici Naglja, tudi odlikovanje Častni znak svobode Republike Slovenije.

Pustna sobota v Zrenjaninu

Pustna sobota je bia norčava tudi pri Slovencih iz Slovenskega društva Planika Zrenjanin v Srbiji. Nekaj utrinkov je zbrala Milena Spremo. V soboto, 10. februarja, smo organizirali izjemno pustno doživetje ob kreativni delavnici za učence pouka slovenskega jezika, ki je bila…

28. Tabor slovenskih otrok po svetu

Pri Svetovnem slovenskem kongresu tudi v letošnjem letu pripravljajo tabor za slovenske otroke po svetu. Več informcij najdete spodaj.   Vabimo te, da se nam pridružiš med 7. in 12. julijem 2024 v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Radenci ob Kolpi.  …

Praznovanje Prešernovega dne pri Društvu Slovencev Planika Zrenjanin v Srbiji

Slovenski kulturni dan so obeležili tudI člani Društva Slovencev Planika Zrenjanin iz Srbije. Nekaj utrinkov pestrega dogajanja je strnila Milena Spremo. Vabljeni k branju.  Na večer pred slovenskim kulturnim praznikom je v dvorani Opera & Theatre Madlenianum v Beogradu odjeknil…

V Ivanovu v Srbiji so obeležili Dan maternega jezika

V Ivanovu v Srbiji so praznovali Dan maternega jezika. Prireditev je nosila naslov Materni jezik kot varuh kulturne identitete. Prispevek o dogodku so pripravili v Združenju Slovencev “Logarska dolina” Pančevo.Tradicionalna prireditev ob mednarodnem dnevu maternega jezika je potekala 21. februarja…

Slovenci v Avstraliji znova s svojo radijsko oddajo – zaenkrat v Sydneyju, kmalu tudi v Melbournu

Slovenska skupnost v Avstraliji ima razlog za veselje. Potem ko je aprila lani izgubila svojo redno tedensko oddajo na nacionalnem radiu SBS, ki je bila na programu vse od davnega leta 1975, se po slabem letu dni slovenščina znova vrača…

Prešernov dan in obisk veleposlanika v Kovinu

V četrtek, 22. februarja 2024, so v Kulturnem centru v Kovinu (Srbija) obeležili Prešernov dan. Proslavo je organiziralo Združenje Slovencev “Logarska dolina” Pančevo oz. njihova podružnica v Kovinu. Prireditve sta se udeležila veleposlanik Damjan Bergant, generalna konzulka Kristina Kliner, Nacionalni…

Državna sekretarka Humar na osrednji proslavi Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku

Državna sekretarka Vesna Humar se je v Čedadu udeležila osrednje proslave Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku, pod naslovom Kot voda, ki se zlije z vsem. Proslavo vsako leto skupaj pripravljata krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet…

Minister Arčon pozdravlja uvedbo dvojezičnih spletnih obrazcev za občine na avstrijskem Koroškem

Teden, ko smo obeležili mednarodni dan maternega jezika, se zaključuje z razveseljivo novico z avstrijske Koroške. Po novem so namreč na voljo slovenski in nemški spletni obrazci za koroške občine.  Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon…

Postna dobrodelna akcija Slovenskega društva v Luksemburgu

V Slovenskem društvu v Luksemburgu vsako leto organizirajo več dobrodelnih akcij, predvsem v postnem in božičnem času.  Tokratno postno akcijo namenjajo Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Najprej so se vključili v program »Glasbenik sem«, a smo se odločili, da dodajo…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.