Ciril Soršak, eden od soustanoviteljev Kanadskega slovenskega kongresa, je v procesu slovenskega osamosvajanja in prizadevanj slovenskih rojakov v Kanadi za slovensko samostojnost odigral prav posebno vlogo. Kot ustanovitelj in dolgoletni vodja slovenske folklorne skupine Nagelj v Torontu je s svojimi plesalkami in plesalci poskrbel, da so imeli takratni odmevni slovenski dogodki v tej državi še dodatno slovensko vsebino in dušo.

 

Medtem ko je bil ob sami slovenski osamosvojitvi Soršak v Sloveniji na ustanovnem kongresu Svetovnega slovenskega kongresa v Cankarjevem domu, so številni člani skupine dejavno pomagali pri organizaciji velikih slovenskih shodov, demonstracij in slovesnosti v Torontu, zunanjo podobo so ozaljšali s slovenskimi narodnimi nošami, po njegovi vrnitvi v Kanado pa so tudi zaplesali in s svojimi predstavami očarali ne le slovensko množico, pač pa tudi številne kanadske televizijske in druge medije. Njihova poročila o dogajanju v Sloveniji in v Kanadi so bila tako tudi po zaslugi Naglja zelo obširna, naklonjena in seveda slikovita.

 

Slovenci so takrat demonstrirali pred parlamentom Ontaria v Torontu, se zbrali pred torontsko mestno hišo, imeli velik shod (čez 2.000 rojakov) pri slovenski župniji Marije Brezmadežne, slavili slovensko neodvisnost na Slovenskem letovišču v Boltonu (Toronto), kjer se je po oceni kanadske televizije zbralo okoli 5.000 ljudi, itd. Ciril Soršak je takrat, kot graver, izdelal spominsko ploščo z imeni 28 žrtev slovenske osamosvojitvene vojne, ki je bila inavgurirana pred mestno hišo v Torontu julija 1991 – tudi ta dogodek je prenašala kanadska televizija. Poskrbel je tudi za okrasitev slovenske zastave, ki jo je prinesel iz domovine. Zastavo so praporščaki v povorki slovesno prinesli na prireditev 15. januarja 1992, na dan večinskega (tudi kanadskega) mednarodnega priznanja Slovenije kot neodvisne države. Seveda na prireditvi ni manjkala plesna skupina Nagelj. Zastava je potem ostala vrsto let v prostorih konzulata Republike Slovenije v Torontu.

 

SFS Nagelj je - tudi kot članica kanadskega Sveta za kulturno izročilo etničnih skupnosti (Community Folk Art Council) – v desetletjih redno gostovala po Kanadi, ZDA in v Sloveniji. O pomenu skupine priča dejstvo, da so nekateri člani skupine zdaj voditelji v slovenskih društvih.

Ciril Soršak, na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno Slovenijo in logo (simbol Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).

Ciril Soršak se je rodil leta 1937 v Drumlažnem pri Slovenski Bistrici na Štajerskem. Leta 1942 mu je za posledicami mučenja s strani Nemcev umrl oče. Leta 1954 je končal srednjo industrijsko šolo v Mariboru in postal orodjar. Maja 1958 se je preselil v Kanado in se nastanil v Torontu, kjer je živel njegov stric, redovni brat. Ta ga je vpeljal v delo in življenje župnije Marije Pomagaj. Brez denarja in kakršnega koli znanja angleščine je moral poprijeti za vsako delo, da si je zaslužil za vsakdanji kruh, a to ga ni odvrnilo od prostovoljstva in druženja z rojaki. Še tisto leto je bil med ustanovnimi člani mladinskega kluba, že naslednje leto pa se je folklorni del odcepil in se poimenoval Slovenska folklorna skupina Nagelj. Delovanje skupine je bilo zanj naslednjega pol stoletja največji »slovenski« življenjski projekt, dejaven pa je bil tudi na številnih drugih področjih. Več let je bil odbornik pri Vseslovenskem kulturnem odboru (VSKO), bil je med ustanovitelji Slovenske igralske skupine Toronto (SIST) in bil sploh aktiven v slovenski gledališki dejavnosti, sodeloval je pri obeh slovenskih župnijah v Torontu (Marija Pomagaj, Marija Brezmadežna), Slovenskem domu za starejše Lipa, Slovenskem letovišču in še marsikje. Ciril Soršak na marsikateri od fotografij iz tistih časov manjka – bil je namreč izjemno aktiven tudi kot fotograf, ki je začutil zgodovinskost trenutkov in vestno beležil dogajanje. Njegov fotografski arhiv obsega več kot 30.000 posnetkov.

 

Za svoje delo v slovenski skupnosti je Ciril Soršak prejel številna priznanja, med njimi, ob 40-letnici Naglja, tudi odlikovanje Častni znak svobode Republike Slovenije.

Svetovni dan čebel v Društvu Slovencev Triglav Banja Luka

Z veseljem objavljamo prispevek, ki so ga pripravili v Društvu Slovencev RS “Triglav” Banja Luka. V soboto, 20. 5. 2023, smo v društvu obeležili svetovni dan čebel. Mlajši otroci so pod vodstvom Lenke Debeljak Perušić in Oksane Lunić pripravili za zajtrk zdrav…

Pestro dogajanje pri dopolnilnem pouku slovenščine v Berlinu

Slovenski otroci v Berlinu so bili v zadnjih dveh tednih deležni bogatega obšolskega dogajanja, ki ga je zanje organizirala učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Berlinu, Magdalena Novak. V petek, 28. aprila, je v prostorih slovenskega veleposlaništva v Berlinu potekalo srečanje s…

Predstavitev Slovenije šolarjem iz vsega sveta

V mesecu marcu sta Združenje prijateljev Slovenije na Nizozemskem in Dopolnilni pouk slovenščine na Nizozemskem pripravila in sodelovala na dveh dogodkih promocije slovenskega jezika, literature in kulture. V soboto, 18. marca 2023 smo s slovensko stojnico sodelovali na mednarodnem festivalu, ki…

Materinski dan v Švici

Učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Švici z učiteljem Rajkom Tekalcem so v mesecu maju ustvarjali za svoje mame, 14. maja so v Švici namreč praznovali materinski dan.   Izdelali so jim rdeča srca iz kartona in nanje napisali nekaj o…

Nova generacija štipendistov ASEF

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) je izbrala novo generacijo štipendistov v okviru štipendijskega programa Obisk Slovenije. Dvanajst izjemnih posameznikov slovenskega rodu po vsem svetu je bilo izbranih na podlagi njihovih izjemnih akademskih dosežkov, strasti do raziskovanja in želje po vzpostavitvi dolgotrajnih…

Tematske karte slovenskih zemljepisnih imen v zamejstvu

Pri Rafaelovi družbi so letošnjo pomlad izšli zemljevidi, ki prikazujejo slovenska zemljepisna imena v zamejskih krajih Avstrije, Italije in Madžarske. Gre za dve lični in pregledni karti, ki sta zloženi v etuiju. Prva karta ima na eni strani Avstrijo od Šmohorja…

Ponudba poletnih tečajev slovenščine 2023

Poletni meseci so tik pred vrati in morda ste razmišljali, da bi vi ali vaši otroci kakšno uro več namenili učenju slovenskega jezika. Na enem mestu smo zbrali različne ponudbe poletnih šol in tečajev tako na spletu kot tudi v…

Slovenska umetnostno-znanstvena pobuda je na simpoziju SCI_ART prevzela Ottawo

V današnjem hitro spreminjajočem se svetu se umetnost in znanost vedno bolj prepletata, pri čemer obe področji na nešteto načinov vplivata in se navdihujeta. V tem kontekstu je Veleposlaništvo Slovenije v Ottawi v sodelovanju z Veleposlaništvom Nemčije ter ob vsebinski…

Vabilo v Pišece za mlade – ¨Od Maksa do faksa¨

Prihajaš na študij v Slovenijo? Lahko prideš že septembra (ali po dogovoru) in se v zidanici privajaš na študentsko življenje z drugimi mladimi Slovenci iz različnih držav. Društvo Pleteršnikova domačija Pišece v sodelovanju z domačo UNESCO-vo OŠ Maksa Pleteršnika Pišece ob…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.