Ciril Soršak, eden od soustanoviteljev Kanadskega slovenskega kongresa, je v procesu slovenskega osamosvajanja in prizadevanj slovenskih rojakov v Kanadi za slovensko samostojnost odigral prav posebno vlogo. Kot ustanovitelj in dolgoletni vodja slovenske folklorne skupine Nagelj v Torontu je s svojimi plesalkami in plesalci poskrbel, da so imeli takratni odmevni slovenski dogodki v tej državi še dodatno slovensko vsebino in dušo.

 

Medtem ko je bil ob sami slovenski osamosvojitvi Soršak v Sloveniji na ustanovnem kongresu Svetovnega slovenskega kongresa v Cankarjevem domu, so številni člani skupine dejavno pomagali pri organizaciji velikih slovenskih shodov, demonstracij in slovesnosti v Torontu, zunanjo podobo so ozaljšali s slovenskimi narodnimi nošami, po njegovi vrnitvi v Kanado pa so tudi zaplesali in s svojimi predstavami očarali ne le slovensko množico, pač pa tudi številne kanadske televizijske in druge medije. Njihova poročila o dogajanju v Sloveniji in v Kanadi so bila tako tudi po zaslugi Naglja zelo obširna, naklonjena in seveda slikovita.

 

Slovenci so takrat demonstrirali pred parlamentom Ontaria v Torontu, se zbrali pred torontsko mestno hišo, imeli velik shod (čez 2.000 rojakov) pri slovenski župniji Marije Brezmadežne, slavili slovensko neodvisnost na Slovenskem letovišču v Boltonu (Toronto), kjer se je po oceni kanadske televizije zbralo okoli 5.000 ljudi, itd. Ciril Soršak je takrat, kot graver, izdelal spominsko ploščo z imeni 28 žrtev slovenske osamosvojitvene vojne, ki je bila inavgurirana pred mestno hišo v Torontu julija 1991 – tudi ta dogodek je prenašala kanadska televizija. Poskrbel je tudi za okrasitev slovenske zastave, ki jo je prinesel iz domovine. Zastavo so praporščaki v povorki slovesno prinesli na prireditev 15. januarja 1992, na dan večinskega (tudi kanadskega) mednarodnega priznanja Slovenije kot neodvisne države. Seveda na prireditvi ni manjkala plesna skupina Nagelj. Zastava je potem ostala vrsto let v prostorih konzulata Republike Slovenije v Torontu.

 

SFS Nagelj je - tudi kot članica kanadskega Sveta za kulturno izročilo etničnih skupnosti (Community Folk Art Council) – v desetletjih redno gostovala po Kanadi, ZDA in v Sloveniji. O pomenu skupine priča dejstvo, da so nekateri člani skupine zdaj voditelji v slovenskih društvih.

Ciril Soršak, na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno Slovenijo in logo (simbol Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).

Ciril Soršak se je rodil leta 1937 v Drumlažnem pri Slovenski Bistrici na Štajerskem. Leta 1942 mu je za posledicami mučenja s strani Nemcev umrl oče. Leta 1954 je končal srednjo industrijsko šolo v Mariboru in postal orodjar. Maja 1958 se je preselil v Kanado in se nastanil v Torontu, kjer je živel njegov stric, redovni brat. Ta ga je vpeljal v delo in življenje župnije Marije Pomagaj. Brez denarja in kakršnega koli znanja angleščine je moral poprijeti za vsako delo, da si je zaslužil za vsakdanji kruh, a to ga ni odvrnilo od prostovoljstva in druženja z rojaki. Še tisto leto je bil med ustanovnimi člani mladinskega kluba, že naslednje leto pa se je folklorni del odcepil in se poimenoval Slovenska folklorna skupina Nagelj. Delovanje skupine je bilo zanj naslednjega pol stoletja največji »slovenski« življenjski projekt, dejaven pa je bil tudi na številnih drugih področjih. Več let je bil odbornik pri Vseslovenskem kulturnem odboru (VSKO), bil je med ustanovitelji Slovenske igralske skupine Toronto (SIST) in bil sploh aktiven v slovenski gledališki dejavnosti, sodeloval je pri obeh slovenskih župnijah v Torontu (Marija Pomagaj, Marija Brezmadežna), Slovenskem domu za starejše Lipa, Slovenskem letovišču in še marsikje. Ciril Soršak na marsikateri od fotografij iz tistih časov manjka – bil je namreč izjemno aktiven tudi kot fotograf, ki je začutil zgodovinskost trenutkov in vestno beležil dogajanje. Njegov fotografski arhiv obsega več kot 30.000 posnetkov.

 

Za svoje delo v slovenski skupnosti je Ciril Soršak prejel številna priznanja, med njimi, ob 40-letnici Naglja, tudi odlikovanje Častni znak svobode Republike Slovenije.

Tečaj slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji (februar - junij 2023)

Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik vabi na Tečaj slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji. Spletni tečaj, ki bo dvakrat tedensko po tri šolske ure potekal med  28. februarjem 2023 in 6. junijem 2023, je namenjen…

Postanite člani Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), največje slovenske knjižnice

Narodna in univerzitetna knjižnica je knjižnica vseh Slovencev. Zbira, hrani in daje na uporabo nacionalno zbirko knjižničnega gradiva, ki mu z eno besedo rečemo slovenika. To je gradivo v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev in slovenskih založb,…

XXI. Nagradni natečaja za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil XXI. Nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Skozi leta je prispelo že več kot 360 različnih…

Nagradni natečaji na temo Prisluhni in pomagaj

Ventilator besed, revija za kulturo vzgojo in izobraževanje, v rubriki Natečaji lahko sodelujete pri različnih nagradnih natečajih, pri katerih se lahko izrazite kot literarni ali likovni ustvarjalci ali pa kar oboje. V letošnjem letu bodo razpisali natečaje na temi PRISLUHNI IN…

Študij v Sloveniji – predstavitev slovenskih univerz, 16. 2. 2023 ob 14.00

Ekipa Study in Slovenia vabi na spletno predstavitev študija v Sloveniji. Predstavitev za Slovence v zamejstvu in po svetu bo potekala 16. februarja 2023 ob 14.00 uri (CET).   V okviru predstavitev bodo predstavili uporabne informacije glede študija in življenja…

Razpis za promocijo slovenskega jezika

Ministrstvo za kulturo je objavilo Javni razpis za (so)financiranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika ter njegovi promociji v letu 2023. Namen razpisa je:promocija slovenskega jezika s spodbujanjem besedilnih spretnosti in bralne pismenosti uporabnikov in uporabnic slovenskega jezika,ozaveščanje o…

Štipendije za tečaje slovenskega jezika

Leto, ki se je pričelo, je lahko odlična priložnost tudi za obnovitev, nadgraditev ali pa začetek učenja slovenskega jezika. Tudi letos Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom…

Zaključek slovenskih šol v Buenos Airesu

Te dni, ko v Sloveniji doživljamo končno pravo zimo, je v Argentini prav prijetno vroče in najmlajši se veselijo, saj uživajo v zasluženih poletnih počitnicah. V zadnjem mesecu preteklega leta so se tako za nekaj časa poslovili od šolskih klopi.…

Miklavževanje 22 v Zürichu

Še en simpatičen prispevek o miklavževanju, ki so nam ga poslali iz Aktiva učiteljev dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, vam ponujamo v branje. Letošnja miklavževa nedelja, 11. 12. 2022 je bila radodarna, saj nam je naklonila tudi nekaj snega. Da bi…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.