Ciril Soršak, eden od soustanoviteljev Kanadskega slovenskega kongresa, je v procesu slovenskega osamosvajanja in prizadevanj slovenskih rojakov v Kanadi za slovensko samostojnost odigral prav posebno vlogo. Kot ustanovitelj in dolgoletni vodja slovenske folklorne skupine Nagelj v Torontu je s svojimi plesalkami in plesalci poskrbel, da so imeli takratni odmevni slovenski dogodki v tej državi še dodatno slovensko vsebino in dušo.

 

Medtem ko je bil ob sami slovenski osamosvojitvi Soršak v Sloveniji na ustanovnem kongresu Svetovnega slovenskega kongresa v Cankarjevem domu, so številni člani skupine dejavno pomagali pri organizaciji velikih slovenskih shodov, demonstracij in slovesnosti v Torontu, zunanjo podobo so ozaljšali s slovenskimi narodnimi nošami, po njegovi vrnitvi v Kanado pa so tudi zaplesali in s svojimi predstavami očarali ne le slovensko množico, pač pa tudi številne kanadske televizijske in druge medije. Njihova poročila o dogajanju v Sloveniji in v Kanadi so bila tako tudi po zaslugi Naglja zelo obširna, naklonjena in seveda slikovita.

 

Slovenci so takrat demonstrirali pred parlamentom Ontaria v Torontu, se zbrali pred torontsko mestno hišo, imeli velik shod (čez 2.000 rojakov) pri slovenski župniji Marije Brezmadežne, slavili slovensko neodvisnost na Slovenskem letovišču v Boltonu (Toronto), kjer se je po oceni kanadske televizije zbralo okoli 5.000 ljudi, itd. Ciril Soršak je takrat, kot graver, izdelal spominsko ploščo z imeni 28 žrtev slovenske osamosvojitvene vojne, ki je bila inavgurirana pred mestno hišo v Torontu julija 1991 – tudi ta dogodek je prenašala kanadska televizija. Poskrbel je tudi za okrasitev slovenske zastave, ki jo je prinesel iz domovine. Zastavo so praporščaki v povorki slovesno prinesli na prireditev 15. januarja 1992, na dan večinskega (tudi kanadskega) mednarodnega priznanja Slovenije kot neodvisne države. Seveda na prireditvi ni manjkala plesna skupina Nagelj. Zastava je potem ostala vrsto let v prostorih konzulata Republike Slovenije v Torontu.

 

SFS Nagelj je – tudi kot članica kanadskega Sveta za kulturno izročilo etničnih skupnosti (Community Folk Art Council) – v desetletjih redno gostovala po Kanadi, ZDA in v Sloveniji. O pomenu skupine priča dejstvo, da so nekateri člani skupine zdaj voditelji v slovenskih društvih.

Ciril Soršak, na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno Slovenijo in logo (simbol Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).

Ciril Soršak se je rodil leta 1937 v Drumlažnem pri Slovenski Bistrici na Štajerskem. Leta 1942 mu je za posledicami mučenja s strani Nemcev umrl oče. Leta 1954 je končal srednjo industrijsko šolo v Mariboru in postal orodjar. Maja 1958 se je preselil v Kanado in se nastanil v Torontu, kjer je živel njegov stric, redovni brat. Ta ga je vpeljal v delo in življenje župnije Marije Pomagaj. Brez denarja in kakršnega koli znanja angleščine je moral poprijeti za vsako delo, da si je zaslužil za vsakdanji kruh, a to ga ni odvrnilo od prostovoljstva in druženja z rojaki. Še tisto leto je bil med ustanovnimi člani mladinskega kluba, že naslednje leto pa se je folklorni del odcepil in se poimenoval Slovenska folklorna skupina Nagelj. Delovanje skupine je bilo zanj naslednjega pol stoletja največji »slovenski« življenjski projekt, dejaven pa je bil tudi na številnih drugih področjih. Več let je bil odbornik pri Vseslovenskem kulturnem odboru (VSKO), bil je med ustanovitelji Slovenske igralske skupine Toronto (SIST) in bil sploh aktiven v slovenski gledališki dejavnosti, sodeloval je pri obeh slovenskih župnijah v Torontu (Marija Pomagaj, Marija Brezmadežna), Slovenskem domu za starejše Lipa, Slovenskem letovišču in še marsikje. Ciril Soršak na marsikateri od fotografij iz tistih časov manjka – bil je namreč izjemno aktiven tudi kot fotograf, ki je začutil zgodovinskost trenutkov in vestno beležil dogajanje. Njegov fotografski arhiv obsega več kot 30.000 posnetkov.

 

Za svoje delo v slovenski skupnosti je Ciril Soršak prejel številna priznanja, med njimi, ob 40-letnici Naglja, tudi odlikovanje Častni znak svobode Republike Slovenije.

Prireditev Sloveniji za 30 let (Dobrodošli doma 2021)

Vljudno vabljeni na prireditev “Sloveniji za 30 let”, ki bo v soboto, 3. julija 2021, v Ribnici. Letos smo tradicionalno prireditev za Slovence v zamejstvu in po svetu Dobrodošli doma poimenovali malo drugače. Ker praznujemo 30 leto osamosvojitve Slovenije, želimo nameniti posebno

Nagradni natečaj: "Kje sem bil pa jaz leta 1991?"

»Kje sem bil pa jaz leta 1991?« je vprašanje, ki si ga je gotovo vsak že postavil letošnje leto, ko praznujemo 30. obletnico ene najpomembnejših odločitev za našo Slovenijo, odločitev, da postanemo samostojna in neodvisna država. Če pa ne, vas

Zakaj celice včasih pojedo viruse?

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija  in Koroški mladinski kulturni center Kompleks organizirata spletno poljudnoznanstveno predavanje, ki ga bo v četrtek, 24. junija, ob 19. uri izvedela Veronika Cencen, ASEF Fellow 2016 in doktorska študentka bioinženiringa na Zveznem tehnološkem inštitutu Lausanne v Švici. Veronika

Jože Slobodnik

Jožeta Slobodnika, podjetnika in kasnejšega častnega generalnega konzula Republike Slovenije v Kanadi, so dogodki, ki so se leta 1991 odvijali v Sloveniji, spodbudili, da se je dejavno zavzel za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. Leta 1990 je bil med ustanovnimi člani Kanadskega

Poročilo po predavanju prof. Bigginsa

V torek, 15. 6. 2021, je Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) organizirala predavanje “Od slovenske do svetovne književnosti: slovenski pretekli in prihodnji prispevki k svetovnemu literarnemu kanonu”, ki ga je izvedel Michael E. Biggins, Ph.D., profesor na Oddelku za slovanske jezike

Dobre prakse globalnih zaposlovalcev

Društvo VTIS je po letu aktivnega zbiranja in analize podatkov, intervjujev in anket, objavilo rezultate raziskave v publikaciji Dobre prakse globalnih zaposlovalcev, v kateri predstavljajo slovenskim podjetjem in organizacijam paleto idej za privabljane in zadrževanje najboljših talentov. Glavni namen publikacije je,

Društvo mladih Slovencev v Italiji, Mittelab in ZKB Mladi prirejajo prvo srečanje na svojem skupnem sedežu v Trstu

Društvo mladih Slovencev v Italiji, Mittelab in ZKB Mladi prirejamo prvo srečanje na svojem skupnem sedežu v Trstu, na ulici Molino a Vento 154, ki nam ga v brezplačno uporabo daje Zadružna Kraška Banka Trst Gorica. Druženje, ki bo potekalo v

Pripovedno-zamejski večer z Dušico Kunaver

Ljudske pripovedi med zamejskimi SlovenciDva najlepša lika slovenskih ljudskih junakov – Miklova Zala in Peter Klepec – sta zrasla za mejami. Ob teh dveh junakih bomo nanizali še ostale pripovedke in ljudske vrednote onkraj meja današnje Slovenije, skupaj pa bomo

Knjižni sejem Mesto knjige v Novi Gorici

Od 15. do 18. junija bo v Novi Gorici potekal knjižni sejem Mesto knjige. Pri Ravnikarjevi maketi na Bevkovem trgu bo med 15. in 21. uro na stojnicah svoje knjige razstavljalo več kot 20 založb. Sejma se bosta pri skupni stojnici

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.