Ciril Soršak, eden od soustanoviteljev Kanadskega slovenskega kongresa, je v procesu slovenskega osamosvajanja in prizadevanj slovenskih rojakov v Kanadi za slovensko samostojnost odigral prav posebno vlogo. Kot ustanovitelj in dolgoletni vodja slovenske folklorne skupine Nagelj v Torontu je s svojimi plesalkami in plesalci poskrbel, da so imeli takratni odmevni slovenski dogodki v tej državi še dodatno slovensko vsebino in dušo.

 

Medtem ko je bil ob sami slovenski osamosvojitvi Soršak v Sloveniji na ustanovnem kongresu Svetovnega slovenskega kongresa v Cankarjevem domu, so številni člani skupine dejavno pomagali pri organizaciji velikih slovenskih shodov, demonstracij in slovesnosti v Torontu, zunanjo podobo so ozaljšali s slovenskimi narodnimi nošami, po njegovi vrnitvi v Kanado pa so tudi zaplesali in s svojimi predstavami očarali ne le slovensko množico, pač pa tudi številne kanadske televizijske in druge medije. Njihova poročila o dogajanju v Sloveniji in v Kanadi so bila tako tudi po zaslugi Naglja zelo obširna, naklonjena in seveda slikovita.

 

Slovenci so takrat demonstrirali pred parlamentom Ontaria v Torontu, se zbrali pred torontsko mestno hišo, imeli velik shod (čez 2.000 rojakov) pri slovenski župniji Marije Brezmadežne, slavili slovensko neodvisnost na Slovenskem letovišču v Boltonu (Toronto), kjer se je po oceni kanadske televizije zbralo okoli 5.000 ljudi, itd. Ciril Soršak je takrat, kot graver, izdelal spominsko ploščo z imeni 28 žrtev slovenske osamosvojitvene vojne, ki je bila inavgurirana pred mestno hišo v Torontu julija 1991 – tudi ta dogodek je prenašala kanadska televizija. Poskrbel je tudi za okrasitev slovenske zastave, ki jo je prinesel iz domovine. Zastavo so praporščaki v povorki slovesno prinesli na prireditev 15. januarja 1992, na dan večinskega (tudi kanadskega) mednarodnega priznanja Slovenije kot neodvisne države. Seveda na prireditvi ni manjkala plesna skupina Nagelj. Zastava je potem ostala vrsto let v prostorih konzulata Republike Slovenije v Torontu.

 

SFS Nagelj je - tudi kot članica kanadskega Sveta za kulturno izročilo etničnih skupnosti (Community Folk Art Council) – v desetletjih redno gostovala po Kanadi, ZDA in v Sloveniji. O pomenu skupine priča dejstvo, da so nekateri člani skupine zdaj voditelji v slovenskih društvih.

Ciril Soršak, na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno Slovenijo in logo (simbol Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).

Ciril Soršak se je rodil leta 1937 v Drumlažnem pri Slovenski Bistrici na Štajerskem. Leta 1942 mu je za posledicami mučenja s strani Nemcev umrl oče. Leta 1954 je končal srednjo industrijsko šolo v Mariboru in postal orodjar. Maja 1958 se je preselil v Kanado in se nastanil v Torontu, kjer je živel njegov stric, redovni brat. Ta ga je vpeljal v delo in življenje župnije Marije Pomagaj. Brez denarja in kakršnega koli znanja angleščine je moral poprijeti za vsako delo, da si je zaslužil za vsakdanji kruh, a to ga ni odvrnilo od prostovoljstva in druženja z rojaki. Še tisto leto je bil med ustanovnimi člani mladinskega kluba, že naslednje leto pa se je folklorni del odcepil in se poimenoval Slovenska folklorna skupina Nagelj. Delovanje skupine je bilo zanj naslednjega pol stoletja največji »slovenski« življenjski projekt, dejaven pa je bil tudi na številnih drugih področjih. Več let je bil odbornik pri Vseslovenskem kulturnem odboru (VSKO), bil je med ustanovitelji Slovenske igralske skupine Toronto (SIST) in bil sploh aktiven v slovenski gledališki dejavnosti, sodeloval je pri obeh slovenskih župnijah v Torontu (Marija Pomagaj, Marija Brezmadežna), Slovenskem domu za starejše Lipa, Slovenskem letovišču in še marsikje. Ciril Soršak na marsikateri od fotografij iz tistih časov manjka – bil je namreč izjemno aktiven tudi kot fotograf, ki je začutil zgodovinskost trenutkov in vestno beležil dogajanje. Njegov fotografski arhiv obsega več kot 30.000 posnetkov.

 

Za svoje delo v slovenski skupnosti je Ciril Soršak prejel številna priznanja, med njimi, ob 40-letnici Naglja, tudi odlikovanje Častni znak svobode Republike Slovenije.

100 let Slovenske zveze Amerika

Rojaki v Združenih državah Amerike  praznujejo 100-letnico Slovenske zveze (Slovenian union of America), ki je zaživela vzporedno s Slovensko žensko zvezo v letu 1926 v Minnesoti. Pobudnica je bila Marija Prislan, ki je želela, da bi tudi žene dobile svojo …

57. Pevsko glasbeni večer

Za Slovence v Argentini je skupnost zelo pomembna vrednota. Več o njihovem zadnjem druženju je zapisala Tatiana Erjavec: Kot vsako leto smo se tudi letos ponovno zbrali, da bi organizirali in proslavili poseben dogodek za mlade, znani in priljubljeni Pevsko-glasbeni…

Veleposlaništvo Republike Slovenije v Haagu obeležilo 35. obletnico samostojnosti in dan državnosti

              Veleposlaništvo Republike Slovenije v Haagu je s slavnostnim sprejemom obeležilo 35. obletnico samostojnosti Republike Slovenije in dan državnosti.   Slovesnosti se je udeležilo več kot 120 gostov, med njimi približno 90 predstavnikov diplomatskega…

55. literarni natečaj revije Mladika

Revija Mladika razpisuje 55. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno (ne v tiskanih izdajah ne na družbenih omrežjih) kratko zgodbo ali ciklus pesmi v izvirnem slovenskem jeziku. Na razpolago so sledeče denarne nagrade:proza poezijaprva nagrada                   600 €                                          prva nagrada                    500 €druga…

Otvoritev razstave v prostorih SKD Triglav Split

              Z veseljem smo prejeli povabilo SKD Triglav ob 30. obletnici Mešanega pevskega zbora in smo sodelovali na proslavi z retrospektivno razstavo.  Na otvoritvi Razstave v prostorih SKD Triglav Split smo se predstavili z…

Slovenci po Marijinih poteh v letu 2026

Marije Grbić, nekdanje predsednice Društva Slovencev Triglav Banjaluka, ni več med nami, a spomini na to čudovito žensko, dolgoletno uspešno predsednico društva, ostajajo.  V njeno čast je bil drugič organiziran pohod, ki ga je organizirala planinska sekcija Runolist /Planika/ Društva Slovencev…

Colegio Esloveno - Panjske končnice

Pajnske končnice: izredno zanimivo, tradicionalno in popolnoma slovensko delo učencev šole COLEGIO ESLOVENO »Anton martin Slomšek« iz Mendoze.  Redka ročna dela predstavljajo naše lepe slovenske navade. V Sloveniji –predvsem v podeželju- je navadno naleteti na okrašene ulje. Kako lepo je uživati in…

Slovenski dan - Dan ljubezni

Slovenski dan tradicionalno organizira Društvo Slovencev Triglav Banja Luka v Slatini, in sicer že 17. po vrsti, tokrat 27. 6. 2026.  Ljiljana Memon je o samem dogodku zapisala naslednje: Strinjam se z besedami predsednika društva Ivana Memona, ko je v…

Spomini v kamnu prekmurskih izseljencev v Bethlehemu v Pensilvaniji

Zavod Primoža Trubarja že nekaj let posebno pozornost namenja prekmurskim izseljencem v Bethlehemu v Pensilvaniji, s posebnim ozirom na cerkveno in kulturno dediščino v letu 2023 zaprte in prodane Slovenske evangeličanske cerkve sv. Ivana.  Med 9. in 16. junijem 2026…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.