Ciril Soršak, eden od soustanoviteljev Kanadskega slovenskega kongresa, je v procesu slovenskega osamosvajanja in prizadevanj slovenskih rojakov v Kanadi za slovensko samostojnost odigral prav posebno vlogo. Kot ustanovitelj in dolgoletni vodja slovenske folklorne skupine Nagelj v Torontu je s svojimi plesalkami in plesalci poskrbel, da so imeli takratni odmevni slovenski dogodki v tej državi še dodatno slovensko vsebino in dušo.

 

Medtem ko je bil ob sami slovenski osamosvojitvi Soršak v Sloveniji na ustanovnem kongresu Svetovnega slovenskega kongresa v Cankarjevem domu, so številni člani skupine dejavno pomagali pri organizaciji velikih slovenskih shodov, demonstracij in slovesnosti v Torontu, zunanjo podobo so ozaljšali s slovenskimi narodnimi nošami, po njegovi vrnitvi v Kanado pa so tudi zaplesali in s svojimi predstavami očarali ne le slovensko množico, pač pa tudi številne kanadske televizijske in druge medije. Njihova poročila o dogajanju v Sloveniji in v Kanadi so bila tako tudi po zaslugi Naglja zelo obširna, naklonjena in seveda slikovita.

 

Slovenci so takrat demonstrirali pred parlamentom Ontaria v Torontu, se zbrali pred torontsko mestno hišo, imeli velik shod (čez 2.000 rojakov) pri slovenski župniji Marije Brezmadežne, slavili slovensko neodvisnost na Slovenskem letovišču v Boltonu (Toronto), kjer se je po oceni kanadske televizije zbralo okoli 5.000 ljudi, itd. Ciril Soršak je takrat, kot graver, izdelal spominsko ploščo z imeni 28 žrtev slovenske osamosvojitvene vojne, ki je bila inavgurirana pred mestno hišo v Torontu julija 1991 – tudi ta dogodek je prenašala kanadska televizija. Poskrbel je tudi za okrasitev slovenske zastave, ki jo je prinesel iz domovine. Zastavo so praporščaki v povorki slovesno prinesli na prireditev 15. januarja 1992, na dan večinskega (tudi kanadskega) mednarodnega priznanja Slovenije kot neodvisne države. Seveda na prireditvi ni manjkala plesna skupina Nagelj. Zastava je potem ostala vrsto let v prostorih konzulata Republike Slovenije v Torontu.

 

SFS Nagelj je - tudi kot članica kanadskega Sveta za kulturno izročilo etničnih skupnosti (Community Folk Art Council) – v desetletjih redno gostovala po Kanadi, ZDA in v Sloveniji. O pomenu skupine priča dejstvo, da so nekateri člani skupine zdaj voditelji v slovenskih društvih.

Ciril Soršak, na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno Slovenijo in logo (simbol Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).

Ciril Soršak se je rodil leta 1937 v Drumlažnem pri Slovenski Bistrici na Štajerskem. Leta 1942 mu je za posledicami mučenja s strani Nemcev umrl oče. Leta 1954 je končal srednjo industrijsko šolo v Mariboru in postal orodjar. Maja 1958 se je preselil v Kanado in se nastanil v Torontu, kjer je živel njegov stric, redovni brat. Ta ga je vpeljal v delo in življenje župnije Marije Pomagaj. Brez denarja in kakršnega koli znanja angleščine je moral poprijeti za vsako delo, da si je zaslužil za vsakdanji kruh, a to ga ni odvrnilo od prostovoljstva in druženja z rojaki. Še tisto leto je bil med ustanovnimi člani mladinskega kluba, že naslednje leto pa se je folklorni del odcepil in se poimenoval Slovenska folklorna skupina Nagelj. Delovanje skupine je bilo zanj naslednjega pol stoletja največji »slovenski« življenjski projekt, dejaven pa je bil tudi na številnih drugih področjih. Več let je bil odbornik pri Vseslovenskem kulturnem odboru (VSKO), bil je med ustanovitelji Slovenske igralske skupine Toronto (SIST) in bil sploh aktiven v slovenski gledališki dejavnosti, sodeloval je pri obeh slovenskih župnijah v Torontu (Marija Pomagaj, Marija Brezmadežna), Slovenskem domu za starejše Lipa, Slovenskem letovišču in še marsikje. Ciril Soršak na marsikateri od fotografij iz tistih časov manjka – bil je namreč izjemno aktiven tudi kot fotograf, ki je začutil zgodovinskost trenutkov in vestno beležil dogajanje. Njegov fotografski arhiv obsega več kot 30.000 posnetkov.

 

Za svoje delo v slovenski skupnosti je Ciril Soršak prejel številna priznanja, med njimi, ob 40-letnici Naglja, tudi odlikovanje Častni znak svobode Republike Slovenije.

Slovenci po Marijinih poteh v letu 2026

Marije Grbić, nekdanje predsednice Društva Slovencev Triglav Banjaluka, ni več med nami, a spomini na to čudovito žensko, dolgoletno uspešno predsednico društva, ostajajo.  V njeno čast je bil drugič organiziran pohod, ki ga je organizirala planinska sekcija Runolist /Planika/ Društva Slovencev…

Colegio Esloveno - Panjske končnice

Pajnske končnice: izredno zanimivo, tradicionalno in popolnoma slovensko delo učencev šole COLEGIO ESLOVENO »Anton martin Slomšek« iz Mendoze.  Redka ročna dela predstavljajo naše lepe slovenske navade. V Sloveniji –predvsem v podeželju- je navadno naleteti na okrašene ulje. Kako lepo je uživati in…

Slovenski dan - Dan ljubezni

Slovenski dan tradicionalno organizira Društvo Slovencev Triglav Banja Luka v Slatini, in sicer že 17. po vrsti, tokrat 27. 6. 2026.  Ljiljana Memon je o samem dogodku zapisala naslednje: Strinjam se z besedami predsednika društva Ivana Memona, ko je v…

Spomini v kamnu prekmurskih izseljencev v Bethlehemu v Pensilvaniji

Zavod Primoža Trubarja že nekaj let posebno pozornost namenja prekmurskim izseljencem v Bethlehemu v Pensilvaniji, s posebnim ozirom na cerkveno in kulturno dediščino v letu 2023 zaprte in prodane Slovenske evangeličanske cerkve sv. Ivana.  Med 9. in 16. junijem 2026…

Združenje Slovencev "Logarska dolina" Pančevo

Slovenci v Srbiji so beležili so jubilej treh desetletij in pol državnosti Republike Slovenije in z nami delili naslednje:  Združenje Slovencev iz Pančeva “Logarska dolina” je tudi letos na lep in primeren način obeležilo pomemben slovenski praznik – Dan državnosti Republike…

Praznik Slovenije in Prijateljstva z Nizozemske

Tudi Slovenci na Nizozemskem obeležujejo obletnico slovenske osamosvojitve. Praznik so obeležili po tradiciji začenši z mašo za domovino v Rijswijku, 14. junija: Na predvečer praznika smo bili deležni intimnega, pa vrhunskega glasbenega dogodka v Haaškem konzervatoriju, o katerem poročamo posebej. V…

COLEGIO ESLOVENO: praznovanje Dneva slovenske državnosti »na veliko«

Za obhajanje 35. obletnice slovenske osamosvojitve je častni Konzulat R.S. v Mendozi, skupaj z Veleposlaništvom R.S.  v Argentini, organiziral celomesečno slavje »Mes de Eslovenia« v provinci Mendoza. Več o dogodku samem je zapisala, Tončka Šmon.   Skozi 4 tednov so…

Naša folklorna skupina na tednu kulture Novo Mesto

Otroško folklorno skupino Društva Triglav sestavljajo mladi, ki s svojimi aktivnostmi in ljubeznijo do plesa že 13 let prispevajo k ohranjanju slovenske nesnovne kulturne dediščine.  Njihovi nastopi so vedno opaženi in vzbujajo veliko simpatij med občinstvom. Tako je bilo tudi v…

Colegio Esloveno - Vse najbolše Slovenija!!!

              Slovenci v Argentini vsako leto obeležujejo Dan Slovenije. Tončka Šmon je o praznovanju zapisala naslednje: Najlepše praznovanje je potruditi se za slovensko stvar. Posebno Slovenci, ki smo v tujini in gledamo na Slovenijo…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.