Dorothy Lenarčič, soustanoviteljica Slovenskega informacijskega centra,  je v času prvih manifestacij slovenske skupnosti v Kanadi v času osamosvajanja Slovenije odigrala izjemno pomembno vlogo seznanjanja kanadske javnosti z dogajanjem v Sloveniji, s slovenskimi cilji, pa tudi s slovensko skupnostjo v Kanadi. Medijski odziv na javne demonstracije kanadskih Slovencev je bil tudi po njeni zaslugi izjemen in je odločilno prispeval k splošni naklonjenosti slovenskim prizadevanjem ter k ozaveščenosti kanadskega političnega vrha.

 

V Kanadi rojena Dorothy Lenarčič se je leta 1991 pridružila zaskrbljenim kanadskim Slovencem, ki so se ob dramatičnih dogodkih ob osamosvajanju Slovenije in agresiji jugoslovanske vojske zbrali v slovenski cerkvi Marije Pomagaj v Torontu. Vse je prevevalo eno samo veliko vprašanje: kako pomagati rojakom v domovini? Kot ena od najbolj primernih oblik se je izkazalo glasno opozarjanje kanadske javnosti in politike na trenutno situacijo doma ter na slovenska prizadevanja za mednarodno priznanje. Namen je bil pridobiti naklonjenost tako prebivalcev Kanade kot vodstva države.

 

Dorothy se je javila za delo na področju medijske promocije. Skupaj z Leandrom Škofom sta takoj ustanovila Slovenski informacijski center. Takrat ni bilo interneta, elektronske pošte, družabnih omrežij. Komuniciranje je bilo zato zelo zahtevno in za današnje pojme počasno. Sporočila za javnost je bilo treba številnim medijskim hišam posredovati preko telefaksa in seveda veliko telefonirati. Kanadske medije je najprej zanimalo, kdo sploh so Slovenci ter kje in kaj je Slovenija, pri čemer so pogosto mešali že zemljepisne pojme in imena kot so Slovenija, Slovaška, Slavonija ipd. Zanimala jih je tudi slovenska skupnost na območju Toronta.

Dorothy Lenarčič

Slovenski rojaki z območja Toronta so pred poslopjem provincialne vlade organizirali protestni shod. Sobota je v tem največjem kanadskem mestu običajno miren dan, a takrat je množica okoli 1.500 rojakov s transparenti, zastavami, pesmijo in govori pritegnila veliko medijsko pozornost – natanko tako, kot je upala Dorothy. Podobno je bilo tudi v primeru protestov pred mestno hišo, na katerih so se spomnili žrtev osamosvojitvene vojne.

 

Še večji izziv je predstavljalo vprašanje, kako medije iz središča mesta na poletno nedeljo privabiti na 45 minut vožnje oddaljeno Slovensko letovišče. Dorothy je v vabilih medijem poudarila, da gre za največji dogodek slovenske skupnosti v Kanadi, na katerem bo govoril tudi takratni minister slovenske vlade, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Janez Dular. Novinarje je skušala privabiti tudi z napovedjo obilne ponudbe domače slovenske hrane. Vreme je bilo k sreči lepo in kar štiri velike televizijske hiše so poslale svoje ekipe in spremljale zborovanje okoli 3.000 udeležencev. Dorothy se spominja, kako so bili novinarji navdušeni, ko so jih po opravljenem delu pogostili s kranjskimi klobasami, krompirjem, potico, krofi in slovenskim vinom. Šalili so se, da se je bilo tudi zato vredno pripeljati tako daleč. Prav tako pa so bili presenečeni, da se slovenski Kanadčani redno zbirajo kot skupnost, ohranjajo svojo kulturo in so tako povezani z domovino. Ta izkušnja jim je pomagala razumeti močno podporo slovenske skupnosti v Kanadi neodvisni Sloveniji. Ta dan je bila o slovenski stvarnosti obveščena praktično celotna kanadska javnost. »Misija izpolnjena«, je takrat zadovoljno ugotovila Dorothy Lenarčič. Prizadevanja slovenske skupnosti za kanadsko priznanje Slovenije, zbiranje sredstev podpore in druge dejavnosti pa so se seveda nadaljevale še lep čas.

 

Dorothy Lenarčič, danes profesorica na srednji šoli, se je rodila v Torontu, mami Frančiški in očetu Jožetu, ki sta prihajala iz Nadanjega sela pri Pivki. Dorothy je kot otrok poletne počitnice preživljala na Slovenskem letovišču, ko je nekoliko zrasla, pa tudi v Sloveniji. Bila je med ustanovitelji Kanadsko-slovenskega zgodovinskega društva in arhiva v Torontu (2002). Na povabilo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu se je udeležila seminarja za izseljenske arhivarje v Ljubljani, kjer je pridobila dragoceno znanje in stike. To je lahko s pridom uporabila ob začetkih delovanja arhiva. Tudi danes je aktivna članica arhiva in sooblikovalka njihovega glasila Our Story – Naša zgodovina ter drugih publikacij in objav.

Tečaj slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji (februar - junij 2023)

Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik vabi na Tečaj slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji. Spletni tečaj, ki bo dvakrat tedensko po tri šolske ure potekal med  28. februarjem 2023 in 6. junijem 2023, je namenjen…

Postanite člani Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), največje slovenske knjižnice

Narodna in univerzitetna knjižnica je knjižnica vseh Slovencev. Zbira, hrani in daje na uporabo nacionalno zbirko knjižničnega gradiva, ki mu z eno besedo rečemo slovenika. To je gradivo v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev in slovenskih založb,…

XXI. Nagradni natečaja za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil XXI. Nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Skozi leta je prispelo že več kot 360 različnih…

Nagradni natečaji na temo Prisluhni in pomagaj

Ventilator besed, revija za kulturo vzgojo in izobraževanje, v rubriki Natečaji lahko sodelujete pri različnih nagradnih natečajih, pri katerih se lahko izrazite kot literarni ali likovni ustvarjalci ali pa kar oboje. V letošnjem letu bodo razpisali natečaje na temi PRISLUHNI IN…

Študij v Sloveniji – predstavitev slovenskih univerz, 16. 2. 2023 ob 14.00

Ekipa Study in Slovenia vabi na spletno predstavitev študija v Sloveniji. Predstavitev za Slovence v zamejstvu in po svetu bo potekala 16. februarja 2023 ob 14.00 uri (CET).   V okviru predstavitev bodo predstavili uporabne informacije glede študija in življenja…

Razpis za promocijo slovenskega jezika

Ministrstvo za kulturo je objavilo Javni razpis za (so)financiranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika ter njegovi promociji v letu 2023. Namen razpisa je:promocija slovenskega jezika s spodbujanjem besedilnih spretnosti in bralne pismenosti uporabnikov in uporabnic slovenskega jezika,ozaveščanje o…

Štipendije za tečaje slovenskega jezika

Leto, ki se je pričelo, je lahko odlična priložnost tudi za obnovitev, nadgraditev ali pa začetek učenja slovenskega jezika. Tudi letos Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom…

Zaključek slovenskih šol v Buenos Airesu

Te dni, ko v Sloveniji doživljamo končno pravo zimo, je v Argentini prav prijetno vroče in najmlajši se veselijo, saj uživajo v zasluženih poletnih počitnicah. V zadnjem mesecu preteklega leta so se tako za nekaj časa poslovili od šolskih klopi.…

Miklavževanje 22 v Zürichu

Še en simpatičen prispevek o miklavževanju, ki so nam ga poslali iz Aktiva učiteljev dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, vam ponujamo v branje. Letošnja miklavževa nedelja, 11. 12. 2022 je bila radodarna, saj nam je naklonila tudi nekaj snega. Da bi…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.