Dorothy Lenarčič, soustanoviteljica Slovenskega informacijskega centra,  je v času prvih manifestacij slovenske skupnosti v Kanadi v času osamosvajanja Slovenije odigrala izjemno pomembno vlogo seznanjanja kanadske javnosti z dogajanjem v Sloveniji, s slovenskimi cilji, pa tudi s slovensko skupnostjo v Kanadi. Medijski odziv na javne demonstracije kanadskih Slovencev je bil tudi po njeni zaslugi izjemen in je odločilno prispeval k splošni naklonjenosti slovenskim prizadevanjem ter k ozaveščenosti kanadskega političnega vrha.

 

V Kanadi rojena Dorothy Lenarčič se je leta 1991 pridružila zaskrbljenim kanadskim Slovencem, ki so se ob dramatičnih dogodkih ob osamosvajanju Slovenije in agresiji jugoslovanske vojske zbrali v slovenski cerkvi Marije Pomagaj v Torontu. Vse je prevevalo eno samo veliko vprašanje: kako pomagati rojakom v domovini? Kot ena od najbolj primernih oblik se je izkazalo glasno opozarjanje kanadske javnosti in politike na trenutno situacijo doma ter na slovenska prizadevanja za mednarodno priznanje. Namen je bil pridobiti naklonjenost tako prebivalcev Kanade kot vodstva države.

 

Dorothy se je javila za delo na področju medijske promocije. Skupaj z Leandrom Škofom sta takoj ustanovila Slovenski informacijski center. Takrat ni bilo interneta, elektronske pošte, družabnih omrežij. Komuniciranje je bilo zato zelo zahtevno in za današnje pojme počasno. Sporočila za javnost je bilo treba številnim medijskim hišam posredovati preko telefaksa in seveda veliko telefonirati. Kanadske medije je najprej zanimalo, kdo sploh so Slovenci ter kje in kaj je Slovenija, pri čemer so pogosto mešali že zemljepisne pojme in imena kot so Slovenija, Slovaška, Slavonija ipd. Zanimala jih je tudi slovenska skupnost na območju Toronta.

Dorothy Lenarčič

Slovenski rojaki z območja Toronta so pred poslopjem provincialne vlade organizirali protestni shod. Sobota je v tem največjem kanadskem mestu običajno miren dan, a takrat je množica okoli 1.500 rojakov s transparenti, zastavami, pesmijo in govori pritegnila veliko medijsko pozornost – natanko tako, kot je upala Dorothy. Podobno je bilo tudi v primeru protestov pred mestno hišo, na katerih so se spomnili žrtev osamosvojitvene vojne.

 

Še večji izziv je predstavljalo vprašanje, kako medije iz središča mesta na poletno nedeljo privabiti na 45 minut vožnje oddaljeno Slovensko letovišče. Dorothy je v vabilih medijem poudarila, da gre za največji dogodek slovenske skupnosti v Kanadi, na katerem bo govoril tudi takratni minister slovenske vlade, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Janez Dular. Novinarje je skušala privabiti tudi z napovedjo obilne ponudbe domače slovenske hrane. Vreme je bilo k sreči lepo in kar štiri velike televizijske hiše so poslale svoje ekipe in spremljale zborovanje okoli 3.000 udeležencev. Dorothy se spominja, kako so bili novinarji navdušeni, ko so jih po opravljenem delu pogostili s kranjskimi klobasami, krompirjem, potico, krofi in slovenskim vinom. Šalili so se, da se je bilo tudi zato vredno pripeljati tako daleč. Prav tako pa so bili presenečeni, da se slovenski Kanadčani redno zbirajo kot skupnost, ohranjajo svojo kulturo in so tako povezani z domovino. Ta izkušnja jim je pomagala razumeti močno podporo slovenske skupnosti v Kanadi neodvisni Sloveniji. Ta dan je bila o slovenski stvarnosti obveščena praktično celotna kanadska javnost. »Misija izpolnjena«, je takrat zadovoljno ugotovila Dorothy Lenarčič. Prizadevanja slovenske skupnosti za kanadsko priznanje Slovenije, zbiranje sredstev podpore in druge dejavnosti pa so se seveda nadaljevale še lep čas.

 

Dorothy Lenarčič, danes profesorica na srednji šoli, se je rodila v Torontu, mami Frančiški in očetu Jožetu, ki sta prihajala iz Nadanjega sela pri Pivki. Dorothy je kot otrok poletne počitnice preživljala na Slovenskem letovišču, ko je nekoliko zrasla, pa tudi v Sloveniji. Bila je med ustanovitelji Kanadsko-slovenskega zgodovinskega društva in arhiva v Torontu (2002). Na povabilo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu se je udeležila seminarja za izseljenske arhivarje v Ljubljani, kjer je pridobila dragoceno znanje in stike. To je lahko s pridom uporabila ob začetkih delovanja arhiva. Tudi danes je aktivna članica arhiva in sooblikovalka njihovega glasila Our Story – Naša zgodovina ter drugih publikacij in objav.

Predstavitev knjige Slovenski Gradec

V Univerzitetni knjižnici Maribor in ob soorganizaciji Avstrijske čitalnice, ki deluje v njenem okviru,  so v tem tednu predstavili dvojezično knjigo novinarja ORF in publicista Simona Ošlaka Gerasimova,  Slovenski Gradec.  Knjigo je založila Pavlova hiša iz Potrne, kjer se tudi…

Minister Arčon spregovoril z dijaki Gimnazije Novo mesto

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je v okviru obiska vlade srečal z dijakinjami in dijaki Gimnazije Novo mesto ter jim predstavil, kako vlada skrbi za ohranjanje povezav s Slovenci, ki živijo zunaj ozemlja države.…

Podaljšan je bil rok prijave na natečaj za mlade ob 160-letnici Slovenske matice

Slovenska matica, naše najstarejše slovensko kulturno in znanstveno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, letos praznuje 160-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti je objavila natečaja za najboljše filozofske eseje in za najboljša naravoslovna predavanja, namenjena dijakom in študentom.   Na…

Obisk predstavnikov Nadškofijske Karitas Maribor v Zranjaninu

V sredo, 20. marca 2024, so bili v Društvo Slovencev Planika Zrenjanin deležni prijetnega obiska prijateljev iz Nadškofijske Karitas Maribor.   Obiskali so jih predsednik Karitasa Maribor Branko Maček, tajnik Darko Bračun in župnik Andrej Firbas, ki so se tudi…

Slovenci v Banja Luki obeležili gregorjevo

V soboto, 16. 3. 2024, so osnovnošolci pri dopolnilnem pouku slovenščine obnovili svoje znanje o gregorjevem s kreativnim ustvarjanjem tudi sami obeležili dan, “ko se ptički ženijo”.   Gregorjevo je praznik, ki se praznuje 12. marca, na god sv. Gregorja.…

Učenci slovenščine v Zrenjaninu so si ogledali film Gajin svet 2

V soboto, 23. marca 2024, si je v prostorih Društva Slovencev Planika iz Zrenjanina skupina osnovnošolcev med poukom slovenščine ogledala film Gajin svet 2.   V Društvu Planika se iskreno zahvaljujejo Dragomirju Zupancu, poklicnemu režiserju, organizatorju Dnevov slovenskega filma v…

Izšla je aprilska številka otroške revije Pastirček

Izšla je aprilska številka zamejske otroške revije PASTIRČEK, ki jo izdaja Zadruga Goriška Mohorjeva v Gorici. Nova številka 8 (šolsko leto 2023/2024) je kakor prejšnje izdaje polna zanimivih poučnih zgodb, pobarvank, otroških pesmi in zabavnih iger. Strani revije krasijo otroške risbe…

Dobrodelna akcija Slovenske Vincencijeve konference v pričakovanju cvetne nedelje

Člani Slovenske Vincencijeve konference so v sredo, 20. marca 2024, obiskali vilo Tomažič, kjer jih je na dvorišču svoje rezidence sprejel generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Gregor Šuc. To ni bil običajni institucionalni obisk, ampak prava dobrodelna akcija v…

Slovensko društvo v Belgiji organiziralo predavanje o zdravstvu v Belgiji

V četrtek, 21. marca 2024, ob 19. uri je Slovensko društvo v Belgiji (Slo-Bel) organiziralo informacijski bazar na aktualno tematiko – Zdravstvo in zdravstveno zavarovanje v Belgiji. Krajši prispevek o dogodku je pripravila Lea Iskra, predsednica društva.   Uvodoma smo…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.