V času osamosvajanja Slovenije je škofovski sedež v kanadskem Torontu zasedal Slovenec dr. Alojzij Ambrožič, ki ga je papež Janez Pavel II. leta 1998 imenoval za kardinala. Čeprav kanadski državljan, se je vedno čutil Slovenca, kar je potrdil ob škofovskem posvečenju, ko je vse prisotne nagovoril tudi v  slovenskem jeziku, še zlasti pa v letu 1991, ko so potekali ključni dogodki osamosvajanja Republike Slovenije.

 

Rojen je bil leta 1930 v vasi Gaberje v župniji Dobrova pri Ljubljani. Leta 1945 se je bila njegova družina prisiljena umakniti iz Slovenije pred grozečim komunističnim nasiljem. Tako je prek taborišča Špital leta 1948 prišel v Kanado, kjer se je odločil za duhovniški poklic. Leta 1955 je prejel duhovniško, leta 1976 pa škofovsko posvečenje. Sprejel je službo pomožnega škofa v Nadškofiji Toronto s pravico do nasledstva. Ko se je leta 1990 upokojil torontski nadškof kardinal Carter, je postal nadškof velike torontske nadškofije. Na tem mestu je dočakal razglasitev samostojne slovenske države in se tudi sam aktivno vključil v procese njenega osamosvajanja in priznanja.

 

Ko se je v Sloveniji začela vojna, je pisal takratnemu kanadskemu premierju Brianu Mulroneyju. Predstavil mu je dogajanje v Sloveniji in ga prosil, naj njegova vlada posreduje za prekinitev spopadov in za začetek pogajanj. Zvečer, 1. julija 1991, je v cerkvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo v Torontu daroval posebno mašo za domovino, ki se je je udeležilo dva tisoč ljudi. V nagovoru je poudaril, da bi moral neodvisnost Slovenije (in Hrvaške) podpreti ves svet,  saj »kadar se taki narodi odločajo, da bodo v svoji hiši sam svoj gospodar in pokažejo sposobnosti politične suverenosti, bi morale biti njihove odločitve sprejete in spoštovane«. Oglasil se je tudi v časopisu Toronto Star: »Slovenci ne škodujejo nikomur, če hočejo biti ne samo avtonomni, pač pa tudi samostojni. Menim, da je omejitev osebne svobode zaradi bojazni, da bi prišlo do etničnih izbruhov kontraproduktivna. Etnična homogenost Slovenije je poroštvo, da v samostojni Sloveniji ne bo spopadov med manjšino in večino.« Angažiral se je tudi znotraj cerkvene hierarhije in poskrbel za izjavo kanadske in ameriške škofovske konference v podporo slovenski samostojnosti. Po končani vojni je znova izrazil svoje čutenje do rojstne domovine, ko je v pismu takratnemu ljubljanskemu nadškofu dr. Alojziju Šuštarju  zapisal, »kako lepo je bilo, ob vsem vašem trpljenju in negotovosti, biti Slovenec v teh dnevih«.

dr. ALojzij Ambrožič, na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno SLovenijo in logo (simbolj Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).
Vir fotografije: newediukfuneralhome.com

Tri leta po smrti kardinala Ambrožiča, leta 2014, so mu rojaki župnije Dobrova in občine Dobrova - Polhov Gradec pred župnijsko cerkvijo postavili doprsni kip in se mu tako poklonili tudi za njegovo zvestobo domovini in njegov pomemben prispevek v času osamosvajanja Slovenije.

Evropski dan jezikov 2023 v Banja Luki

Od leta 2001 se vsako leto 26. septembra praznuje Evropski dan jezikov. Svet Evrope spodbuja učenje tujih jezikov v prepričanju, da jezikovna raznolikost predstavlja pomembno orodje za doseganje boljšega medkulturnega razumevanja in hkrati predstavlja ključno sestavino bogate kulturne dediščine naše…

Dan jezikov in Slovenska pravljica v Švici

Tradicionalno druženje ob dnevu jezikov smo letos organizirali 17. septembra 2023 v Bernu. Učiteljici dopolnilnega pouka slovenščine, Anja Dobrovc in Jasmina Lepoša, sta skupaj z Združenjem staršev Martin Krpan ter Veleposlaništvom RS v Bernu pričarali nepozaben, jezikovno zanimiv dan, ki…

Literarni natečaj za učence slovenščine na Hrvaškem

Z veseljem vas obveščamo, da Zveza slovenskih društev na Hrvaškem s podporo Ministrstva za znanost in izobraževanje RH, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Slovenskega doma KPD Bazovica z Reke objavlja razpis za literarni natečaj z naslovom »Z domišljijo…

Baasem 2023: Medgeneracijsko srečanje Slovencev iz Severnega Porenja – Vestfalije

Društvo Slovenski zvon iz Krefelda je med vikendom, od 15. do 17. septembra 2023, organiziralo medgeneracijsko druženje Slovencev in slovenskih družin v Baasemu. To je kraj v Eiflu (NRW), kjer se Slovenci srečujejo že vrsto let, obdan z  gozdovi, travniki…

Slovenski večer v Amsterdamu

V soboto, 16. septembra 2023, je lokalni odbor Društva VTIS v sodelovanju z Združenjem prijateljev Slovenije na Nizozemskem organiziral nepozaben Slovenski večer v Amsterdamu. Družabni dogodek, povezan s pokušino slovenskih vin je potekal v priljubljenem lokalu Kalemegdan. Prispevek o dogodku…

V Sao Paulu bo kmalu zaživel Slovenski dom Triglav

V četrtek, 14. septembra 2023, je bila na delovnem obisku v Sao Paulu slovenska veleposlanica v Braziliji Mateja Kračun. Poleg srečanja z vidnejšimi člani tamkajšnje slovenske skupnosti je skupaj z njimi opravila ogled prostorov, kjer bo v kratkem začel delovati…

Vseslovensko srečanje rojakov na Švedskem

Slovensko društvo Simon Gregorčič Köping je organiziralo vseslovensko srečanje rojakov na Švedskem. Objavljamo prispevek, ki ga je pripravil predsednik društva Alojz Macuh.  Vse prehitro nam minevata čas, počasi se bomo zbirali v prostorih društva, z delom smo pa tako rekoč…

Obisk dijakov liceja A. M. Slomška iz Trsta

V ponedeljek, 18. septembra 2023, je državna sekretarka na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar sprejela dijake drugega letnika Humanističnega in družbeno-ekonomskega liceja Antona Martina Slomška iz Trsta. Gimnazijci, ki se ta teden mudijo na jezikovnem…

Mendoški nageljni na obisku v Rosariu

Folklorna skupina Mendoški Nageljni se je poleti odzvala na povabilo in se udeležila praznovanja 93. obletnice ustanovitve Slovenskega društva Triglav v Rosariu. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je za Svobodno Slovenijo pripravila Mirian Šenk.  Folklorna skupina Mendoški Nageljni pod…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.