Dr. Evgen Bavčar, filozof, fotograf, pisatelj, esejist, kulturnik, trojni doktor, častni znanstvenik in direktor laboratorija za nevidno Inštituta za kritične študije v Mehiki, je tesno povezan s svojo domovino Slovenijo, kljub temu, da že leta živi v Parizu v Franciji, kot gostujoči profesor pa o estetiki in problematiki slepih predava na evropskih in ameriških univerzah.

 

Kot pravi sam, je svoje delovanje za samostojno Slovenijo in njeno večjo prepoznavnost  začel že leta 1983 v prvi oddaji »Slovenija med Dunajem in Trstom« na nacionalnem radiu France Culture. V njej je gostil Petra Handkeja, Josipa Vidmarja, Danila Lokarja in številne druge. V osamosvojitvenem letu, letu 1991 je kot prvi predsednik konference za Francijo sodeloval pri ustanavljanju Svetovnega slovenskega kongresa. Slovenijo je obveščal o prizadevanjih slovenskega slikarja Zorana Mušiča, da bi vplival na takratnega francoskega predsednika Françoisa Mitteranda, prav tako je sodeloval tudi pri informiranju o stanju v Sloveniji.  Ko se je v naslednjih dneh vrnil v Francijo, je na podlagi pogovora z njim njegov prijatelj češko-francoski pisatelj Milan Kundera spisal članek »Rešite Slovenijo«, ki je bil objavljen v Le Mondu in je odmeval po vsem svetu, v za Slovenijo najkritičnejšem času. Informiral je novinarje in imel velike zasluga, da so Francija pa tudi številne druge evropske  države priznale Slovenijo.

 

Dr. Bavčar se odlikuje kot eden najpomembnejših ambasadorjev slovenske kulture v svetu. Verjame, da bi si morali bolj prizadevati za prepoznavnost v Evropi in da je prav kultura tista, s katero si lahko ustvarimo dobro ime. Zaradi njegovega vztrajnega prizadevanja so številni slovenski avtorji doživeli prevode v evropske jezike. Prav on je Borisa Pahorja predstavil Franciji, preko nje ga je spoznala Nemčija, nato Italija in ves svet ter nazadnje še matična domovina Slovenija. Boris Pahor je svojega prijatelja dr. Bavčarja označil kot velikega domoljuba in veliko avtoriteto. Oba, Bavčar in Pahor izpostavljata pomen slovenske identitete, ki mora biti jasno razpoznavna tudi v kulturi.

 

Dr. Bavčar je bil rojen v Lokavcu pri Ajdovščini. Za vedno sta ga zaznamovali dve nesreči (udarec veje in eksplozija bombnega sprožilca, ostanka 2. svetovne vojne), zaradi katerih je že kot deček izgubil vid. Vendar pa ga to ni ustavilo, po diplomi iz filozofije in zgodovine na univerzi v Ljubljani je odšel v Pariz, kjer je na sloviti Sorbonni magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Prav tako je prejemnik dveh častnih doktoratov,  Inštituta za kritične študije v Mehiki, v okviru katerega je tudi direktor laboratorija za nevidno in Univerze v Novi Gorici. Kljub slepoti mu je uspelo postati svetovno znan in prepoznan estet, umetniški kritik in fotograf. Leta 1988 je v Parizu prejel celo naslov Photographe officiel du Mois de la Photo (Uradni fotograf meseca fotografije). Sam pravi, da mu je ljubši izraz vizualni umetnik s fotografijo. Svoje podobe pa imenuje ikone in jih je doslej razstavil že več kot stokrat.

dr. Evgen Bavčar, na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno SLovenijo in logo (simbolj Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).
Vir: STA

Dr. Evgen Bavčar je ponosen Slovenec, zaljubljen v slovenščino, o kateri pravi, da je njegov intimni jezik za molitev in lepoto.  »V Evropi moramo biti prisotni s slovensko specifiko, kakovostjo. Najbolj nujno je, da smo najprej Slovenci in potem še vse drugo. Odgovorni smo za slovensko identiteto, za spomin na tiste, ki skozi stoletja niso imeli pravice govoriti, so ostali anonimni.« Pravi, da je notranje še vedno in bo vedno povezan in navezan na svojo domovino: »Slovenije nisem nikoli zapustil in tam živim tudi, ko je moje telo v Parizu. To je nenavadno življenje spominov na barve, obraze, pokrajino, na oblike, na katerih so utemeljene podobe sveta, ki ga spoznavam.«

 

Dr. Bavčar je prejemnik srebrnega reda RS za zasluge (2004), priznanja Edmunda Čibeja (2010) in Pretnarjeve nagrade (2012). Je častni občan Ajdovščine (2011). Evropski parlament pa mu je leta 2016 podelil nagrado državljan Evrope, istega leta je prav tako prejel najvišje francosko priznanje red legije časti.

 

Dr. Bavčar je človek velikega znanja, izjemne kulturne globine in neizmernih duhovnih razsežnost. Kaže nam, kako so tudi težke preizkušnje priložnost, da rastemo. Predvsem pa s svojim izjemnim domoljubjem Slovencem vedno znova nastavlja ogledalo in nas vabi, da verjamemo v veličino naših korenin. 

SloArt – v pričakovanju promocije tretje številke časopisa za slovensko kulturo, umetnost, zgodovino in družbo

Prihaja nova številka časopisa SloArt. Več lahko preberete v članku, ki sta napisala Ana Žagar in Milica Rajković.   Pomlad je obdobje, ko se predstavlja nova številka časopisa SloArt v slovenščini, ki jo uresničujejo avtorice slovenskih korenin, ki delujejo na…

Bogato dogajanje pri slovenskih otrocih v Berlinu

              Tudi letos je bilo pri predšolskih otrocih in šolarjih, ki v Berlinu obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine pod vodstvom učiteljice Magdalene Novak, živahno, ustvarjalno in polno lepih trenutkov. Trije spomladanski dogodki so povezali slovenske…

Butarice: slovenska navada

Slovenski običaji živijo in se ohranjajo tudi po svetu. Kako so v Slovenskem kolegiju v Mendozi v ARgentini pripravljali butarice pred cvetno nedeljo lahko preberete v spodnjem prispevku, ki ga je zapisala Tončka Šmon.  Postni čas gre k koncu. Kmalu bo…

Materinski dan in dan žena v Društvu Planika

V mesecu marcu praznujemo kar dva pomembna praznika – dan žena in materinski dan. Proslavili so jih tudi v Društvu Slovencev Planika iz Zrenjanina v Srbiji. Več lahko preberete v spodnjem prispevku, ki nam ga je poslala Milena Spremo. Ob dnevu…

Filozofski natečaj Slovenske matice za mlade

Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že šesto leto organizira natečaje za dijake in študente. V letu 2026, ko Slovenska matica slavi 162 let dela za slovensko kulturo in znanost, praznujemo z mladimi, za katere verjamemo,…

4. pesniški natečaj za mlade ob svetovnem dnevu poezije v organizaciji Slovenske matice in Glasbene matice Ljubljana

Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že šesto leto organizira natečaje za dijake in študente. V soorganizaciji z Glasbeno matico Ljubljana je pripravila in uspešno izvedla že tri pesniške natečaje za mlade. Slovenska matica…

Štipendija Josephine Valencic za študij petja na Cleveland Institute of Music v ZDA

Štipendija Josephine Valencic za petje je namenjena spodbujanju študija vokalne glasbe med mladimi slovenskega rodu. Iz sklada se krije del stroškov študija na Cleveland Institute of Music (CIM). Štipendija je poimenovana je po pevki Josephine Valencic, ki je bila rojena v…

57. Primorska poje v pesmi in besedi

Revija Primorska poje v pesmi in besedi ob svoji 57. izvedbi ostaja najpomembnejša zborovska manifestacija v Sloveniji s trdno čezmejno povezanostjo. Vsako leto združuje več kot 200 pevskih zborov  in 4.000 pevcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Madžarske ter Bosne…

Knjige kot most med Avstrijo in Slovenijo

Ljubljana, 10. marca 2026 – 25 let akcije »Podarimo knjige – Schenken wir Bücher«: knjige kot most med Avstrijo in Slovenijo. V rezidenci avstrijskega veleposlanika v Ljubljani je danes potekala slovesna zaključna prireditev jubilejne izdaje avstrijsko-slovenske dobrodelne akcije »Podarimo knjige –…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.