Dr. Katica Cukjati in Tine Debeljak ml., žena in mož, pomembna kulturna stebra slovenske skupnosti v Argentini, pomemben je bil tudi njun vpliv na vrsto mladih, ki so svoje sobote preživljali na slovenskem srednješolskem tečaju Marka Bajuka, sta si aktivno prizadevala za osamosvojitev Slovenije.

 

Od blizu sta bila priči jugoslovanskemu napadu na Slovenijo, saj sta bila tiste zgodovinske dni leta 1991 v domovini. Kot glavni urednik Svobodne Slovenije, enega od osrednjih časopisov slovenske emigracije v svetu, je bil Debeljak v času osamosvojitve prek telefonske zveze v stalnem stiku s Slovenijo. Skrbel je, da so ažurno poročali o dogodkih in stanju, zaradi prednosti časovne razlike pa so pogosto kako vest objavili celo pred osrednjimi slovenskimi tiskanimi mediji. Ko je v Argentini potekal, sicer formalno neveljaven, referendum za samostojno Slovenijo, je prav on glasovnice osebno ponesel v Ljubljano in jih tam, kot gesto podpore, slovesno predal volilnim oblastem. Na političnem področju v slovenski diaspori je bila aktivna tudi dr. Cukjati, delovala je v okviru Slovenske ljudske stranke, bila je ožja sodelavka Miloša Stareta, predsednika Narodnega odbora za Slovenijo. Delovala je v vodstvu stranke in kasneje (po slovenski osamosvojitvi) v argentinski sekciji Slovenskih krščanskih demokratov.

 

Dr. Katica Cukjati, profesorica prava in državljanske vzgoje ter odvetnica, je rada poudarjala, da je bila ena prvih, ki se je rodila v slovenski skupnosti, ki se je v povojnem času naselila v Argentini. Njena mati se je namreč na dolgo pot v novo deželo podala noseča. Njen mož Tine Debeljak mlajši, publicist, pesnik in urednik, sin slovenskega literarnega kritika, prevajalca, urednika in pesnika dr. Tineta Debeljaka, se je rodil v Sloveniji in je v Argentino prišel šele v študentskih časih.

 

Bila sta zavzeta kulturnika,  Dr. Cukjati je bila od leta 2005 pa vse do smrti predsednica Slovenske kulturne akcije, osrednje kulturne organizacije Slovencev v Argentini, Debeljak pa je bil dolga leta njen član, vodil pa je tudi znanstveni in jezikoslovni oddelek. Urejala sta kulturno revijo Meddobja in sodelovala pri drugih publikacijah in biltenih. Veliko truda sta vlagala v povezovanje med kulturniki v matici, zamejstvu in v diaspori.

dr. Katica Cukjati in Tine Debeljak ml. (na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno SLovenijo in logo (simbolj Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).
Vir fotografije dr. Cukjati: Muzejsko društvo Škofja Loka, vir fotografije g. Debeljaka: Novi Glas.

Zavedala sta se pomembnosti prenosa znanja in kulture na mlajše generacije. Dr. Cukjati je poučevala v osnovni šoli Franceta Balantiča v San Justu leta1987 in 1992 tudi ravnateljica srednješolskega tečaja, kjer je kar trideset let poučeval tudi Tine Debeljak ml. V sklopu tega tečaja je bil med drugim tudi pobudnik potovanj mladih, ki so zaključili srednješolski tečaj, v Slovenijo.  

 

Tine Debeljak ml je velike zasluge imel tudi pri približevanju predvojne in povojne slovenske skupnosti v Buenos Airesu. Prijatelje je imel tudi med rojaki, ki so imeli drugačna politična prepričanja. Nekaj let je slovenščino poučeval tudi v Slovenskem podpornem društvu Triglav, kjer se zbirajo predvojni naseljenci. V času osamosvojitve se je približal tudi društvu beneških Slovencev v Buenos Airesu, najmanjši in najmanj poznani slovenski skupnosti v tem velikem mestu. Tudi v beneško društvo je nekaj časa hodil poučevati slovenščino.

 

Kljub temu, da je Debeljak v Argentino prišel šele v študentskih časih, se je takoj vključil v delovanje slovenske skupnosti in je, kot je zapisal Zorko Simčič, veljal za enega izmed stebrov slovenske publicistike v argentinskem prostoru. Že kot mlad študent je bil soustanovitelj in dolga leta sodelavec Mladinske vezi, pri kateri je okoli sebe zbiral vrsto mlajših sodelavcev, ki so bili kasneje pomembni kulturni soustvarjalci v slovenski skupnosti. Leta 1984 je postal glavni urednik časopisa Svobodna Slovenija in ga urejal več kot 20 let. Članke o aktualnih zlasti zdomskih družbenih in političnih vprašanjih ter zapise o pomembnih osebnostih iz zdomstva je objavljal tudi v argentinskih glasilih Zbornik Svobodne Slovenije, Duhovno življenje in Meddobje. Svoja čustva je prelival v poezijo, objavil je dve pesniški zbirki: Homo viator (1965) in Prosti čas (1986). Bil je tudi  član Slovenskega gledališča Buenos Aires kot pisatelj, lektor in vsestranski sodelavec pa je sodeloval tudi pri številnih proslavah in prireditvah.

 

Tudi dr. Cukjati je delovala na časnikarskem področju, bila je članica uredniškega odbora tednika Svobodna Slovenija ter revije Celovški zvon, ki je izhajala v Avstriji. Bila je cenjena predavateljica in govornica ob različnih priložnostih po slovenskih domovih v Argentini, pa tudi v ZDA, Španiji, v Sloveniji in zamejstvu (že 1981 na študijskih dnevih v Dragi, kasneje pa tudi na Srečanjih pod lipami v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici).

 

Dr. Katica Cukjati in Tine Debeljak ml. sta svoje življenje namenila kulturi in skrbi za ohranjanje slovenske besede ter tako pomembno prispevala k ohranitvi in krepitvi slovenske zavesti med Slovenci v Argentini.  

dr. Jože Bernik

Svetovno priznan pravni strokovnjak, ekonomist, politik in velik slovenski domoljub dr. Jože Bernik je s svojo aktivnostjo in poznanstvi v ZDA bistveno pripomogel k spremembi uradnega ameriškega stališča o Sloveniji kot delu enotne Jugoslavije. Svojo moč in energijo, kot tudi

ZSŠDI kliče

Združenje slovenskih športnih društev v Italiji prireja dobrodelni spletni dogodek z naslovom »ZSŠDI kliče«. Geslo spletne oddaje, »Moj dar za šport«, vabi h konkretni solidarnosti z mladinskimi odseki zamejskih športnih društev.  V štiri ure trajajočem spletnem maratonu bodo nastopili znani

Slovenec v Londonu, Filip Steiner

Filip Steiner, Slovenec v Angliji je za spletni časopis opravil intervju. Preberite zakaj ga niti epidemija ni zaustavila pri selitvi v London  Slovenec v Londonu: Filip Steiner je “Nikoli Sam”Filip Franc Steiner je 28-letni študent Esportsa v Londonu. S predznanjem

Vabilo na kulturni praznik - 25. februar 2021

Društvo Slovenci v Milanu Vas vljudno vabi na praznovanje slovenskega Kulturnega praznika   Ob slovenskem kulturnem prazniku Vas vljudno vabimo na spletno srečanje z Mirtom Komelom, filozofom, pisateljem, avtorjem številnih znanstvenih tekstov in avtorjem knjige Pianistov dotik.   Dogodek bo

Prešernov dan v Kovinu

V Kovinu je potekala proslava “Prešernovega dne” V knjižnici “Vuk Karadžić” v Kovinu je v petek 19. februarja 2021 potekala tradicionalna proslava “Prešernovega dne”, najpomembnejšega slovenskega kulturnega praznika. Program se je odvijal v čitalnici knjižnice ob upoštevanju epidemioloških ukrepov do 30

Virtualni pustni dogodek v San Franciscu 2021

Slovenska skupnost v San Franciscu že od tridesetih let 20. stoletja v Slovenski hiši vsako leto praznuje pust. Gre za dogodek, pod pokroviteljstvom lokalne lože SNPJ, ki se odvija vsako leto, z izjemo kratke prekinitve med drugo svetovno vojno. Od

Predavanje ASEF štipendista Thomasa McDonalda o Petru Handkeju in Sloveniji

V sredo, 27. januarja 2021, je ASEF otvoril novo sezono poljudnoznanstvenih predavanj ASEF mladi umi. Tokrat se je predstavil Thomas McDonald, doktorski študent na Oddelku za književnost na Univerzi Stanford, kjer raziskuje sodobno nemško, južnoslovansko (predvsem slovensko in srbohrvaško) ter

TV Dijaški

Projekt TV Dijaški, ki nastaja v sklopu dodatnih aktivnosti v Slovenskem dijaškem domu v Gorici  (Italija), zajema kratke oddaje v obliki Tv dnevnika, v katerih so na preprost in mladim dostopen način predstavljene posamezne tematike. Slednje temeljijo na aktualnem dogajanju

Pustovanje v Slovenskem Združenju Franceta Prešerna

Združenje France Prešeren iz Skopja letos ni tradicionalno obeležilo pustovanja kot v preteklih letih, vseeno so našli način za ohranitev te bogate kulturne dediščine, vljudno vabljeni k branju kako so letos praznovali Pust   Spoštovani,   Pustovanje je slovenski običaj,

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.