Dr. Katica Cukjati in Tine Debeljak ml., žena in mož, pomembna kulturna stebra slovenske skupnosti v Argentini, pomemben je bil tudi njun vpliv na vrsto mladih, ki so svoje sobote preživljali na slovenskem srednješolskem tečaju Marka Bajuka, sta si aktivno prizadevala za osamosvojitev Slovenije.

 

Od blizu sta bila priči jugoslovanskemu napadu na Slovenijo, saj sta bila tiste zgodovinske dni leta 1991 v domovini. Kot glavni urednik Svobodne Slovenije, enega od osrednjih časopisov slovenske emigracije v svetu, je bil Debeljak v času osamosvojitve prek telefonske zveze v stalnem stiku s Slovenijo. Skrbel je, da so ažurno poročali o dogodkih in stanju, zaradi prednosti časovne razlike pa so pogosto kako vest objavili celo pred osrednjimi slovenskimi tiskanimi mediji. Ko je v Argentini potekal, sicer formalno neveljaven, referendum za samostojno Slovenijo, je prav on glasovnice osebno ponesel v Ljubljano in jih tam, kot gesto podpore, slovesno predal volilnim oblastem. Na političnem področju v slovenski diaspori je bila aktivna tudi dr. Cukjati, delovala je v okviru Slovenske ljudske stranke, bila je ožja sodelavka Miloša Stareta, predsednika Narodnega odbora za Slovenijo. Delovala je v vodstvu stranke in kasneje (po slovenski osamosvojitvi) v argentinski sekciji Slovenskih krščanskih demokratov.

 

Dr. Katica Cukjati, profesorica prava in državljanske vzgoje ter odvetnica, je rada poudarjala, da je bila ena prvih, ki se je rodila v slovenski skupnosti, ki se je v povojnem času naselila v Argentini. Njena mati se je namreč na dolgo pot v novo deželo podala noseča. Njen mož Tine Debeljak mlajši, publicist, pesnik in urednik, sin slovenskega literarnega kritika, prevajalca, urednika in pesnika dr. Tineta Debeljaka, se je rodil v Sloveniji in je v Argentino prišel šele v študentskih časih.

 

Bila sta zavzeta kulturnika,  Dr. Cukjati je bila od leta 2005 pa vse do smrti predsednica Slovenske kulturne akcije, osrednje kulturne organizacije Slovencev v Argentini, Debeljak pa je bil dolga leta njen član, vodil pa je tudi znanstveni in jezikoslovni oddelek. Urejala sta kulturno revijo Meddobja in sodelovala pri drugih publikacijah in biltenih. Veliko truda sta vlagala v povezovanje med kulturniki v matici, zamejstvu in v diaspori.

dr. Katica Cukjati in Tine Debeljak ml. (na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno SLovenijo in logo (simbolj Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).
Vir fotografije dr. Cukjati: Muzejsko društvo Škofja Loka, vir fotografije g. Debeljaka: Novi Glas.

Zavedala sta se pomembnosti prenosa znanja in kulture na mlajše generacije. Dr. Cukjati je poučevala v osnovni šoli Franceta Balantiča v San Justu leta1987 in 1992 tudi ravnateljica srednješolskega tečaja, kjer je kar trideset let poučeval tudi Tine Debeljak ml. V sklopu tega tečaja je bil med drugim tudi pobudnik potovanj mladih, ki so zaključili srednješolski tečaj, v Slovenijo.  

 

Tine Debeljak ml je velike zasluge imel tudi pri približevanju predvojne in povojne slovenske skupnosti v Buenos Airesu. Prijatelje je imel tudi med rojaki, ki so imeli drugačna politična prepričanja. Nekaj let je slovenščino poučeval tudi v Slovenskem podpornem društvu Triglav, kjer se zbirajo predvojni naseljenci. V času osamosvojitve se je približal tudi društvu beneških Slovencev v Buenos Airesu, najmanjši in najmanj poznani slovenski skupnosti v tem velikem mestu. Tudi v beneško društvo je nekaj časa hodil poučevati slovenščino.

 

Kljub temu, da je Debeljak v Argentino prišel šele v študentskih časih, se je takoj vključil v delovanje slovenske skupnosti in je, kot je zapisal Zorko Simčič, veljal za enega izmed stebrov slovenske publicistike v argentinskem prostoru. Že kot mlad študent je bil soustanovitelj in dolga leta sodelavec Mladinske vezi, pri kateri je okoli sebe zbiral vrsto mlajših sodelavcev, ki so bili kasneje pomembni kulturni soustvarjalci v slovenski skupnosti. Leta 1984 je postal glavni urednik časopisa Svobodna Slovenija in ga urejal več kot 20 let. Članke o aktualnih zlasti zdomskih družbenih in političnih vprašanjih ter zapise o pomembnih osebnostih iz zdomstva je objavljal tudi v argentinskih glasilih Zbornik Svobodne Slovenije, Duhovno življenje in Meddobje. Svoja čustva je prelival v poezijo, objavil je dve pesniški zbirki: Homo viator (1965) in Prosti čas (1986). Bil je tudi  član Slovenskega gledališča Buenos Aires kot pisatelj, lektor in vsestranski sodelavec pa je sodeloval tudi pri številnih proslavah in prireditvah.

 

Tudi dr. Cukjati je delovala na časnikarskem področju, bila je članica uredniškega odbora tednika Svobodna Slovenija ter revije Celovški zvon, ki je izhajala v Avstriji. Bila je cenjena predavateljica in govornica ob različnih priložnostih po slovenskih domovih v Argentini, pa tudi v ZDA, Španiji, v Sloveniji in zamejstvu (že 1981 na študijskih dnevih v Dragi, kasneje pa tudi na Srečanjih pod lipami v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici).

 

Dr. Katica Cukjati in Tine Debeljak ml. sta svoje življenje namenila kulturi in skrbi za ohranjanje slovenske besede ter tako pomembno prispevala k ohranitvi in krepitvi slovenske zavesti med Slovenci v Argentini.  

Pustna sobota v Zrenjaninu

Pustna sobota je bia norčava tudi pri Slovencih iz Slovenskega društva Planika Zrenjanin v Srbiji. Nekaj utrinkov je zbrala Milena Spremo. V soboto, 10. februarja, smo organizirali izjemno pustno doživetje ob kreativni delavnici za učence pouka slovenskega jezika, ki je bila…

28. Tabor slovenskih otrok po svetu

Pri Svetovnem slovenskem kongresu tudi v letošnjem letu pripravljajo tabor za slovenske otroke po svetu. Več informcij najdete spodaj.   Vabimo te, da se nam pridružiš med 7. in 12. julijem 2024 v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Radenci ob Kolpi.  …

Praznovanje Prešernovega dne pri Društvu Slovencev Planika Zrenjanin v Srbiji

Slovenski kulturni dan so obeležili tudI člani Društva Slovencev Planika Zrenjanin iz Srbije. Nekaj utrinkov pestrega dogajanja je strnila Milena Spremo. Vabljeni k branju.  Na večer pred slovenskim kulturnim praznikom je v dvorani Opera & Theatre Madlenianum v Beogradu odjeknil…

V Ivanovu v Srbiji so obeležili Dan maternega jezika

V Ivanovu v Srbiji so praznovali Dan maternega jezika. Prireditev je nosila naslov Materni jezik kot varuh kulturne identitete. Prispevek o dogodku so pripravili v Združenju Slovencev “Logarska dolina” Pančevo.Tradicionalna prireditev ob mednarodnem dnevu maternega jezika je potekala 21. februarja…

Slovenci v Avstraliji znova s svojo radijsko oddajo – zaenkrat v Sydneyju, kmalu tudi v Melbournu

Slovenska skupnost v Avstraliji ima razlog za veselje. Potem ko je aprila lani izgubila svojo redno tedensko oddajo na nacionalnem radiu SBS, ki je bila na programu vse od davnega leta 1975, se po slabem letu dni slovenščina znova vrača…

Prešernov dan in obisk veleposlanika v Kovinu

V četrtek, 22. februarja 2024, so v Kulturnem centru v Kovinu (Srbija) obeležili Prešernov dan. Proslavo je organiziralo Združenje Slovencev “Logarska dolina” Pančevo oz. njihova podružnica v Kovinu. Prireditve sta se udeležila veleposlanik Damjan Bergant, generalna konzulka Kristina Kliner, Nacionalni…

Državna sekretarka Humar na osrednji proslavi Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku

Državna sekretarka Vesna Humar se je v Čedadu udeležila osrednje proslave Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku, pod naslovom Kot voda, ki se zlije z vsem. Proslavo vsako leto skupaj pripravljata krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet…

Minister Arčon pozdravlja uvedbo dvojezičnih spletnih obrazcev za občine na avstrijskem Koroškem

Teden, ko smo obeležili mednarodni dan maternega jezika, se zaključuje z razveseljivo novico z avstrijske Koroške. Po novem so namreč na voljo slovenski in nemški spletni obrazci za koroške občine.  Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon…

Postna dobrodelna akcija Slovenskega društva v Luksemburgu

V Slovenskem društvu v Luksemburgu vsako leto organizirajo več dobrodelnih akcij, predvsem v postnem in božičnem času.  Tokratno postno akcijo namenjajo Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Najprej so se vključili v program »Glasbenik sem«, a smo se odločili, da dodajo…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.