Dr. Katica Cukjati in Tine Debeljak ml., žena in mož, pomembna kulturna stebra slovenske skupnosti v Argentini, pomemben je bil tudi njun vpliv na vrsto mladih, ki so svoje sobote preživljali na slovenskem srednješolskem tečaju Marka Bajuka, sta si aktivno prizadevala za osamosvojitev Slovenije.

 

Od blizu sta bila priči jugoslovanskemu napadu na Slovenijo, saj sta bila tiste zgodovinske dni leta 1991 v domovini. Kot glavni urednik Svobodne Slovenije, enega od osrednjih časopisov slovenske emigracije v svetu, je bil Debeljak v času osamosvojitve prek telefonske zveze v stalnem stiku s Slovenijo. Skrbel je, da so ažurno poročali o dogodkih in stanju, zaradi prednosti časovne razlike pa so pogosto kako vest objavili celo pred osrednjimi slovenskimi tiskanimi mediji. Ko je v Argentini potekal, sicer formalno neveljaven, referendum za samostojno Slovenijo, je prav on glasovnice osebno ponesel v Ljubljano in jih tam, kot gesto podpore, slovesno predal volilnim oblastem. Na političnem področju v slovenski diaspori je bila aktivna tudi dr. Cukjati, delovala je v okviru Slovenske ljudske stranke, bila je ožja sodelavka Miloša Stareta, predsednika Narodnega odbora za Slovenijo. Delovala je v vodstvu stranke in kasneje (po slovenski osamosvojitvi) v argentinski sekciji Slovenskih krščanskih demokratov.

 

Dr. Katica Cukjati, profesorica prava in državljanske vzgoje ter odvetnica, je rada poudarjala, da je bila ena prvih, ki se je rodila v slovenski skupnosti, ki se je v povojnem času naselila v Argentini. Njena mati se je namreč na dolgo pot v novo deželo podala noseča. Njen mož Tine Debeljak mlajši, publicist, pesnik in urednik, sin slovenskega literarnega kritika, prevajalca, urednika in pesnika dr. Tineta Debeljaka, se je rodil v Sloveniji in je v Argentino prišel šele v študentskih časih.

 

Bila sta zavzeta kulturnika,  Dr. Cukjati je bila od leta 2005 pa vse do smrti predsednica Slovenske kulturne akcije, osrednje kulturne organizacije Slovencev v Argentini, Debeljak pa je bil dolga leta njen član, vodil pa je tudi znanstveni in jezikoslovni oddelek. Urejala sta kulturno revijo Meddobja in sodelovala pri drugih publikacijah in biltenih. Veliko truda sta vlagala v povezovanje med kulturniki v matici, zamejstvu in v diaspori.

dr. Katica Cukjati in Tine Debeljak ml. (na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno SLovenijo in logo (simbolj Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).
Vir fotografije dr. Cukjati: Muzejsko društvo Škofja Loka, vir fotografije g. Debeljaka: Novi Glas.

Zavedala sta se pomembnosti prenosa znanja in kulture na mlajše generacije. Dr. Cukjati je poučevala v osnovni šoli Franceta Balantiča v San Justu leta1987 in 1992 tudi ravnateljica srednješolskega tečaja, kjer je kar trideset let poučeval tudi Tine Debeljak ml. V sklopu tega tečaja je bil med drugim tudi pobudnik potovanj mladih, ki so zaključili srednješolski tečaj, v Slovenijo.  

 

Tine Debeljak ml je velike zasluge imel tudi pri približevanju predvojne in povojne slovenske skupnosti v Buenos Airesu. Prijatelje je imel tudi med rojaki, ki so imeli drugačna politična prepričanja. Nekaj let je slovenščino poučeval tudi v Slovenskem podpornem društvu Triglav, kjer se zbirajo predvojni naseljenci. V času osamosvojitve se je približal tudi društvu beneških Slovencev v Buenos Airesu, najmanjši in najmanj poznani slovenski skupnosti v tem velikem mestu. Tudi v beneško društvo je nekaj časa hodil poučevati slovenščino.

 

Kljub temu, da je Debeljak v Argentino prišel šele v študentskih časih, se je takoj vključil v delovanje slovenske skupnosti in je, kot je zapisal Zorko Simčič, veljal za enega izmed stebrov slovenske publicistike v argentinskem prostoru. Že kot mlad študent je bil soustanovitelj in dolga leta sodelavec Mladinske vezi, pri kateri je okoli sebe zbiral vrsto mlajših sodelavcev, ki so bili kasneje pomembni kulturni soustvarjalci v slovenski skupnosti. Leta 1984 je postal glavni urednik časopisa Svobodna Slovenija in ga urejal več kot 20 let. Članke o aktualnih zlasti zdomskih družbenih in političnih vprašanjih ter zapise o pomembnih osebnostih iz zdomstva je objavljal tudi v argentinskih glasilih Zbornik Svobodne Slovenije, Duhovno življenje in Meddobje. Svoja čustva je prelival v poezijo, objavil je dve pesniški zbirki: Homo viator (1965) in Prosti čas (1986). Bil je tudi  član Slovenskega gledališča Buenos Aires kot pisatelj, lektor in vsestranski sodelavec pa je sodeloval tudi pri številnih proslavah in prireditvah.

 

Tudi dr. Cukjati je delovala na časnikarskem področju, bila je članica uredniškega odbora tednika Svobodna Slovenija ter revije Celovški zvon, ki je izhajala v Avstriji. Bila je cenjena predavateljica in govornica ob različnih priložnostih po slovenskih domovih v Argentini, pa tudi v ZDA, Španiji, v Sloveniji in zamejstvu (že 1981 na študijskih dnevih v Dragi, kasneje pa tudi na Srečanjih pod lipami v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici).

 

Dr. Katica Cukjati in Tine Debeljak ml. sta svoje življenje namenila kulturi in skrbi za ohranjanje slovenske besede ter tako pomembno prispevala k ohranitvi in krepitvi slovenske zavesti med Slovenci v Argentini.  

Izletniški vodnik po zamejstvu "Pravljične poti brez meja"

Bi se radi odpravili na izlet po zamejstvu? Avtorica Irena Cerar je po sedmih letih raziskovanj in potepanj po slovenskem kulturnem prostoru izza naših meja spisala  izletniški vodnik po slovenskem zamejstvu, ki ga je prepletla z ljudskimi pravljicami in pripovedkami.

To smo mi, kanadski - Slovenci

Včasih je potreben le en pogovor – ena ideja, da poveže kulturo in nas združi v skupnost. Tudi v tako veliki državi, kot je Kanada, se je mogoče združiti kot skupnost in slaviti našo slovensko kulturo in počastiti prelomni trenutek

Edmund John Turk

Edmund J. Turk, odvetnik, sodnik, več let clevelandski mestni svetnik, je bil 1. julija 1991, na ustanovnem in prvem organizacijskem sestanku v Clevelandu soglasno izbran za predsednika odbora Združeni Američani za Slovenijo (UAS – United Americans for Slovenia). Sestavljali so

Literarni natečaj Nedelje 2021

Revija Nedelja vabi vse, ki jim beseda dobro teče, da se prijavijo na Literarni natečaj Nedelje za izvirno črtico Besedilo na prosto temo mora biti še neobjavljeno in napisano v slovenskem jeziku. Besedilo naj obsega 10.000 znakov s presledki. Avtor oz.

Ministrica in državni sekretar s študenti Pedagoške visoke šole v Celovcu

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch ter državni sekretar dr. Dejan Valentinčič sta današnje jutro namenila pogovoru z bodočimi dvojezičnimi in timskimi učitelji na primarni stopnji na avstrijskem Koroškem iz Pedagoške visoke šole v Celovcu

Premiera srednješolske gledališke skupine

Društvo Finžgarjev dom vas danes vabi na premiero !   V času zaprtja zaradi koronavirusa so se mladi ves čas srečevali na daljavo in vadili gledališče v spremenjenih razmerah. Mentorica Manica Maver, ki je magistrica govora in strokovnjakinja na področju

60+1. obletnica slovenskega doma v Carapachaju: »Skupaj iz roda v rod«.

V nadaljevanju si lahko preberete, kako so v Argentini obeležili 60+1 obletnico slovenskega doma v Carapachaju   Kljub pandemiji in ukrepom iz strani vlade smo se odločili, da bomo obeležili našo obletnico, pa četudi »virtualno«. V nedeljo 2.maja popoldne smo

Ministrica dr. Jaklitsch z madžarskim ministrskim komisarjem Kalmaŕjem

Ministrica dr. Helena Jaklitsch, se je srečala s Ferencem Kalmaŕjem, ministrskim komisarjem za razvoj sosedske politike Madžarske in sopredsedujočim Slovensko-madžarske mešane komisije za spremljanje izvajanja Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v

Štipendije za tečaje slovenščine

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport in z Zavodom RS za šolstvo ter CMEPIUS-om podeljujejo za nekatere tečaje štipendije za kritje stroškov zamejcem in potomcem slovenskih zdomcev in izseljencev.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.