Vloga dr. Marka Kremžarja, argentinskega Slovenca in enega osrednjih osebnosti slovenske politične emigracije, za čas osamosvojitve ima brez dvoma izjemno mesto. V času demokratizacije naše države je bil namreč načelnik zgodovinske Slovenske ljudske stranke, ki je bila ena od strank demokratičnega spektra, ki so po vojni delovale v tujini. SLS je bila pred vojno daleč najmočnejša politična sila, največjo podporo pa je imela tudi v eksilu. Kot taka je imela izjemen pomen, saj je v času totalitarizma in prepovedi vsake misli o svobodni Sloveniji v domovini gojila tako misel na samostojno slovensko državo kot tudi vse ključne demokratične vrednote.
Dr. Kremžar je vodenje SLS prevzel leta 1984, že leto kasneje pa je zaprosil skupino pravnikov, da naj začnejo pripravljati slovensko ustavo. Kot je sam dejal, morda razpada Jugoslavije ni nihče pričakoval, »vendar o tem, da bo sistem propadel in da bo totalitarne Jugoslavije konec, ni bilo nobenega dvoma. Prišlo je do priprave osnutka, potem so nas z ustavo prehiteli v Sloveniji. Bolje je, da je bilo tako.«
Kot poseben Kremžarjev doprinos pri nastajanju slovenske države moramo omeniti vsaj še dve pomembni stvari. Kot predstojnik Slovenske ljudske stranke je poskrbel, da se je lok predvojne in povojne demokratične misli prenesel tudi v novonastalo državo, saj se je zgodovinska SLS pod njegovim vodstvom priključila novonastali stranki Slovenski krščanski demokrati. Poleg tega je bil dr. Marko Kremžar v zahtevnih časih osamosvojitve svetovalec demosove vlade na področju gospodarstva. K sodelovanju ga je povabil takratni predsednik vlade Lojze Peterle. Kasneje je kot predstavnik Slovencev po svetu postal podpredsednik SKD.
Za čim prejšnjo uveljavitev mlade države so bili zelo pomembni tudi mednarodni stiki. Na podlagi pooblastila zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla, da v Argentini zastopa slovensko vlado, je dr. Kremžar obiskal argentinsko zunanje ministrstvo, kjer ga je sprejel takratni zunanji minister Guido di Tella. Tudi kasneje je imel tedenske sestanke na argentinskem zunanjem ministrstvu, in sicer z odgovornimi za Srednjo in Vzhodno Evropo.
Dr. Marko Kremžar se je sicer rodil leta 1928 v Ljubljani. Maturiral je na begunski gimnaziji v Špitalu na Koroškem ter se vpisal na Filozofsko fakulteto v Gradcu. Leta 1949 je emigriral v Argentino, kjer je zaključil študije ter leta 1973 doktoriral iz gospodarskih ved. Delal je v raznih mednarodnih podjetjih, več let kot regionalni direktor za upravo in finance. Do upokojitve je bil ravnatelj enega od največjih slovenskih podjetij v Argentini. Ko je prišel do svojega poklica, se je poročil s Pavlo Hribovšek, sestro slovenskega pesnika Ivana Hribovška, s katero imata pet otrok.
Vsa desetletja življenja v Argentini se je z vso srčnostjo udejstvoval na kulturnem in družbenem področju. Leta 1961 je ustanovil Slovenski srednješolski tečaj »Ravnatelj Marko Bajuk«, kjer je bil več let ravnatelj, vse do leta 2008 pa je tam tudi poučeval. Na slovenskem oddelku Ukrajinske univerze sv. Klementa je predaval zgodovino gospodarske misli. Zgodaj je začel objavljati strokovne članke in razprave s področja sociologije, kulture in politike v različnih zdomskih publikacijah, zlasti v Duhovnem življenju, Meddobju, Svobodni Sloveniji in njenih Zbornikih. Še vedno je s članki o kulturnih, političnih in gospodarskih vprašanjih navzoč v argentinskih, v času demokracije pa tudi v slovenskih časopisih in revijah. Za svoje rojake je imel več predavanj in nagovorov tudi o vprašanjih, povezanih s slovenstvom in Slovenci. Med njimi najdemo več pomenljivih naslovov: Pomen in namen Slovenije v svetu (1967), Stalni in minljivi faktorji slovenstva (1972), Naše korenine, odločitve in rast (1977), Pogum in strah v gospodarstvu (1981), Samouprava, solastništvo, samostojnost (1983). Napisal je tudi več knjig, med katerimi velja omeniti vsaj poglobljena sociološko filozofska razmišljanja v Obrisi družbene preosnove, Stebri vzajemnosti, Prevrat in spreobrnjenje ter Izhodišča in smer katoliškega družbenega nauka. V dveh knjigah Leto brez sonca in Časi tesnobe in upanja je zapisal tudi svoje spomine na preživeta leta v taborišču in težkih začetkih v novi domovini.
Dr. Kremžar je vse življenje ostajal zvest slovenskemu narodu in ideji njegove samostojnosti. Njegova pesem z naslovom Slovenija v svetu je postala tudi himna slovenskih emigrantov:
Slovenija, zapojmo ti
iz polnega srca,
naj pesem naša zadoni,
prek zemlje do neba!
Slovenija, nas skupni dom
med biseri sveta,
z lepoto te obdal je Bog,
od morja do gora.
Slovenija, moj dom brez mej,
ker nosim te s seboj!
kjer rod je moj, kjer sin je tvoj,
tam si Slovenija!
Moj narod - svobodnjakov rod –
si kneze voli sam,
mučencev je, junakov plod,
ki ne boji se ran.
Iz tisočerih korenin
poganja naša rast.
Resnico ljubimo in mir,
svobodo, vero, čast!
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.