Vloga dr. Marka Kremžarja, argentinskega Slovenca in enega osrednjih osebnosti slovenske politične emigracije, za čas osamosvojitve ima brez dvoma izjemno mesto. V času demokratizacije naše države je bil namreč načelnik zgodovinske Slovenske ljudske stranke, ki je bila ena od strank demokratičnega spektra, ki so po vojni delovale v tujini. SLS je bila pred vojno daleč najmočnejša politična sila, največjo podporo pa je imela tudi v eksilu. Kot taka je imela izjemen pomen, saj je v času totalitarizma in prepovedi vsake misli o svobodni Sloveniji v domovini gojila tako misel na samostojno slovensko državo kot tudi vse ključne demokratične vrednote.

 

Dr. Kremžar je vodenje SLS prevzel leta 1984, že leto kasneje pa je zaprosil skupino pravnikov, da naj začnejo pripravljati slovensko ustavo. Kot je sam dejal, morda razpada Jugoslavije ni nihče pričakoval, »vendar o tem, da bo sistem propadel in da bo totalitarne Jugoslavije konec, ni bilo nobenega dvoma. Prišlo je do priprave osnutka, potem so nas z ustavo prehiteli v Sloveniji. Bolje je, da je bilo tako.«

 

Kot poseben Kremžarjev doprinos pri nastajanju slovenske države moramo omeniti vsaj še dve pomembni stvari. Kot predstojnik Slovenske ljudske stranke je poskrbel, da se je lok predvojne in povojne demokratične misli prenesel tudi v novonastalo državo, saj se je zgodovinska SLS pod njegovim vodstvom priključila novonastali stranki Slovenski krščanski demokrati. Poleg tega je bil dr. Marko Kremžar v zahtevnih časih osamosvojitve svetovalec demosove vlade na področju gospodarstva. K sodelovanju ga je povabil takratni predsednik vlade Lojze Peterle. Kasneje je kot predstavnik Slovencev po svetu postal podpredsednik SKD.

dr. Marko Kremžar
Foto: Marko Vombergar

Za čim prejšnjo uveljavitev mlade države so bili zelo pomembni tudi mednarodni stiki. Na podlagi pooblastila zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla, da v Argentini zastopa slovensko vlado, je dr. Kremžar obiskal argentinsko zunanje ministrstvo, kjer ga je sprejel takratni zunanji minister Guido di Tella. Tudi kasneje je imel tedenske sestanke na argentinskem zunanjem ministrstvu, in sicer z odgovornimi za Srednjo in Vzhodno Evropo.

 

Dr. Marko Kremžar se je sicer rodil leta 1928 v Ljubljani. Maturiral je na begunski gimnaziji v Špitalu na Koroškem ter se vpisal na Filozofsko fakulteto v Gradcu. Leta 1949 je emigriral v Argentino, kjer je zaključil študije ter leta 1973 doktoriral iz gospodarskih ved. Delal je v raznih mednarodnih podjetjih, več let kot regionalni direktor za upravo in finance. Do upokojitve je bil ravnatelj enega od največjih slovenskih podjetij v Argentini. Ko je prišel do svojega poklica, se je poročil s Pavlo Hribovšek, sestro slovenskega pesnika Ivana Hribovška, s katero imata pet otrok.

 

Vsa desetletja življenja v Argentini se je z vso srčnostjo udejstvoval na kulturnem in družbenem področju. Leta 1961 je ustanovil Slovenski srednješolski tečaj »Ravnatelj Marko Bajuk«, kjer je bil več let ravnatelj, vse do leta 2008 pa je tam tudi poučeval. Na slovenskem oddelku Ukrajinske univerze sv. Klementa je predaval zgodovino gospodarske misli. Zgodaj je začel objavljati strokovne članke in razprave s področja sociologije, kulture in politike v različnih zdomskih publikacijah, zlasti v Duhovnem življenju, Meddobju, Svobodni Sloveniji in njenih Zbornikih. Še vedno je s članki o kulturnih, političnih in gospodarskih vprašanjih navzoč v argentinskih, v času demokracije pa tudi v slovenskih časopisih in revijah. Za svoje rojake je imel več predavanj in nagovorov tudi o vprašanjih, povezanih s slovenstvom in Slovenci. Med njimi najdemo več pomenljivih naslovov: Pomen in namen Slovenije v svetu (1967), Stalni in minljivi faktorji slovenstva (1972), Naše korenine, odločitve in rast (1977), Pogum in strah v gospodarstvu (1981), Samouprava, solastništvo, samostojnost (1983). Napisal je tudi več knjig, med katerimi velja omeniti vsaj poglobljena sociološko filozofska razmišljanja v Obrisi družbene preosnove, Stebri vzajemnosti, Prevrat in spreobrnjenje ter Izhodišča in smer katoliškega družbenega nauka. V dveh knjigah Leto brez sonca in Časi tesnobe in upanja je zapisal tudi svoje spomine na preživeta leta v taborišču in težkih začetkih v novi domovini.

 

Dr. Kremžar je vse življenje ostajal zvest slovenskemu narodu in ideji njegove samostojnosti. Njegova pesem z naslovom Slovenija v svetu je postala tudi himna slovenskih emigrantov:

Slovenija, zapojmo ti

iz polnega srca,

naj pesem naša zadoni,

prek zemlje do neba!

Slovenija, nas skupni dom

med biseri sveta,

z lepoto te obdal je Bog,

od morja do gora.

 

Slovenija, moj dom brez mej,

ker nosim te s seboj!

kjer rod je moj, kjer sin je tvoj,

tam si Slovenija!

 

Moj narod – svobodnjakov rod –

si kneze voli sam,

mučencev je, junakov plod,

ki ne boji se ran.

Iz tisočerih korenin

poganja naša rast.

Resnico ljubimo in mir,

svobodo, vero, čast!

 

Prireditev Sloveniji za 30 let (Dobrodošli doma 2021)

Vljudno vabljeni na prireditev “Sloveniji za 30 let”, ki bo v soboto, 3. julija 2021, v Ribnici. Letos smo tradicionalno prireditev za Slovence v zamejstvu in po svetu Dobrodošli doma poimenovali malo drugače. Ker praznujemo 30 leto osamosvojitve Slovenije, želimo nameniti posebno

Nagradni natečaj: "Kje sem bil pa jaz leta 1991?"

»Kje sem bil pa jaz leta 1991?« je vprašanje, ki si ga je gotovo vsak že postavil letošnje leto, ko praznujemo 30. obletnico ene najpomembnejših odločitev za našo Slovenijo, odločitev, da postanemo samostojna in neodvisna država. Če pa ne, vas

Zakaj celice včasih pojedo viruse?

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija  in Koroški mladinski kulturni center Kompleks organizirata spletno poljudnoznanstveno predavanje, ki ga bo v četrtek, 24. junija, ob 19. uri izvedela Veronika Cencen, ASEF Fellow 2016 in doktorska študentka bioinženiringa na Zveznem tehnološkem inštitutu Lausanne v Švici. Veronika

Jože Slobodnik

Jožeta Slobodnika, podjetnika in kasnejšega častnega generalnega konzula Republike Slovenije v Kanadi, so dogodki, ki so se leta 1991 odvijali v Sloveniji, spodbudili, da se je dejavno zavzel za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. Leta 1990 je bil med ustanovnimi člani Kanadskega

Poročilo po predavanju prof. Bigginsa

V torek, 15. 6. 2021, je Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) organizirala predavanje “Od slovenske do svetovne književnosti: slovenski pretekli in prihodnji prispevki k svetovnemu literarnemu kanonu”, ki ga je izvedel Michael E. Biggins, Ph.D., profesor na Oddelku za slovanske jezike

Dobre prakse globalnih zaposlovalcev

Društvo VTIS je po letu aktivnega zbiranja in analize podatkov, intervjujev in anket, objavilo rezultate raziskave v publikaciji Dobre prakse globalnih zaposlovalcev, v kateri predstavljajo slovenskim podjetjem in organizacijam paleto idej za privabljane in zadrževanje najboljših talentov. Glavni namen publikacije je,

Društvo mladih Slovencev v Italiji, Mittelab in ZKB Mladi prirejajo prvo srečanje na svojem skupnem sedežu v Trstu

Društvo mladih Slovencev v Italiji, Mittelab in ZKB Mladi prirejamo prvo srečanje na svojem skupnem sedežu v Trstu, na ulici Molino a Vento 154, ki nam ga v brezplačno uporabo daje Zadružna Kraška Banka Trst Gorica. Druženje, ki bo potekalo v

Pripovedno-zamejski večer z Dušico Kunaver

Ljudske pripovedi med zamejskimi SlovenciDva najlepša lika slovenskih ljudskih junakov – Miklova Zala in Peter Klepec – sta zrasla za mejami. Ob teh dveh junakih bomo nanizali še ostale pripovedke in ljudske vrednote onkraj meja današnje Slovenije, skupaj pa bomo

Knjižni sejem Mesto knjige v Novi Gorici

Od 15. do 18. junija bo v Novi Gorici potekal knjižni sejem Mesto knjige. Pri Ravnikarjevi maketi na Bevkovem trgu bo med 15. in 21. uro na stojnicah svoje knjige razstavljalo več kot 20 založb. Sejma se bosta pri skupni stojnici

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.