Zedinjena Slovenija, krovna organizacija slovenske politične emigracije v Argentini, je znala v ključnih trenutkih naše zgodovine, ko je bil ogrožen obstoj Slovenije, združiti in povezati Slovence večih generacij in različnih nazorov po vsej Argentini ter aktivno in organizirano prevzela nalogo, da argentinskemu prebivalstvu in oblastem približa resnično slovensko stvarnost ter v čim krajšem času doseže mednarodno priznanje ter pripravi ugodne pogoje za sodelovanje na različnih področjih obeh držav v prihodnosti.

 

Samostojna domovina Slovenija je bila sen mnogih Slovencev že mnogo pred odločilnim letom 1991, še posebej za tiste, ki so v Argentino prispeli po letu 1945. O njej so razmišljali, si jo resnično želeli, tako nastanka in dogajanja nikakor niso pričakali nepripravljeni. Dogajanje v Sloveniji so spremljali budno in z željo pomagati. Ko jih je takratni minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular decembra 1990 pozval k zbiranju podpisov v podporo plebiscitu je bil odziv zelo velik. Zbranih je bilo 2040 glasov v prid samostojni Sloveniji in le trije proti. Napad Jugoslovanske ljudske armade na Slovenijo pa je pomenil tudi začetek najintenzivnejšega obdobja v delovanju organizacije.

 

V okviru Zedinjene Slovenije, ki jo je vodil predsednik Jurij Vombergar, je bilo v sodelovanju z drugimi organizacijami, še posebej s Slovenskim katoliškim akademskim starešinstvom, ustanovljenih več skupin, ki so pripravljale in razpošiljala pisma z informacijami o slovenskih problemih. Ustanovljena je bila skupina za stike z argentinsko javnostjo, ki jo je vodil predsednik prof. Tine Vivod. Kot je sam poročal, je bilo prvo njihovo pismo za diplomatsko priznanje Slovenije odposlano 358 pomembnim argentinskim osebnostmi.  Za potrebe nujnih stikov na državni ravni so ustanovili tajništvo za institucionalne zadeve z dr. Vitalom Ašičem na čelu. Prav tako pa je začel delovat referat za stike s sredstvi javnega obveščanja, ki sta ga vodila prof. Jana Dobovšek in Mirko Vasle. Lobiranje v ključnih mesecih je seglo vse do najvišjih posameznikov na političnem, gospodarskem, kulturnem, pa tudi cerkvenem področju. Težo, prizadevanja in ugled slovenske skupnosti dobro oriše tudi dejstvo, da sta se na stran napadene Slovenije postavila tudi Nobelov nagrajenec Adolfo Pérez Esquivel in pisatelj Ernesto Sábato. Njegovo solidarnostno pismo naslovljeno na slovenskega ministra za kulturo je močno odmevalo tudi v argentinskih medijih.

Zedinjena Slovenija

Eden pomembnejših vidnih odrazov podpore tamkajšnje slovenske skupnosti sta bila tudi protest 28. junija pred jugoslovanskim veleposlaništvom, ki ga je celo prenašala ena izmed argentinskih televizij in manifestacija na trgu San Martin, 30. junija 1991, katere se je udeležilo okoli 4.000 rojakov. Številni so nosili slovenske narodne noše,  opremljeni so bili z letaki in transparenti. Dogodek, o katerem je pisal tudi osrednji častnik La Nacion, so zaključili v stolnici z mašo, ki jo je daroval prelat dr. Alojzij Starc, z ubranim petjem pa ga je popestril slovenski zbor Gallus. Podobne manifestacije so potekale tudi drugod po državi, v Barilochah, v Mendozi. Z vsakim dejanjem je bila argentinska javnost bolj seznanjena in ob enem odprta za razumevanje slovenske stvarnosti. Kar pa so izkoristili tudi naši rojaki, v naslednjih tednih so odposlali več kot 500 pisem, med drugim tudi predsedniku Carlosu Saúlu Menemu. S katerim je v stik stopil tudi podjetnik in kasnejši slovenski častni konzul Herman Zupan. Že nekaj dni pred tem pa je dr. Marka Kremžarja sprejel tudi zunanji minister Argentine. Ker tedaj še ni bilo diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije v Argentini, je Zedinjena Slovenija do imenovanja prvega posebnega pooblaščenca Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, to je bil dr. Božidar Fink, opravljala tudi naloge predstavništva Slovenije.

 

Izkoristila so tudi vsako priložnost za medijske aktivnosti. Skupina mladih je opravila številne intervjuje za tiskane medije, radijske oddaje in televizijo, tako v Buenos Airesu kakor v drugih mestih. Objavljeni so bili članki in intervjuji v časnikih kot npr. La Nación, Clarín, Cronista Comercial, Ambito Financiero, Argentinisches Tageblatt. Plačana oglasa (“Solicitadas”) v glavnih dnevnikih v Buenos Airesu. Stalen stik je bil vzpostavljen z 21 radijskimi postajami. Vsak dan so se posredovala poročila o razlogih za samostojnost, o poteku vojaških akcij in o diplomatskih pogajanjih. Intervjuji so potekali na raznih postajah v Buenos Airesu in po drugih mestih Argentine. Mladi so bili aktivno vpeti tudi na druge načine, med drugim so na dan, ko je parlamentarna komisija obravnavala razmere v Sloveniji, organizirali shod v narodnih nošah in razdelitev 10.000 brošur pred Kongresom v Buenos Airesu. Veliko podporo je mlada Slovenija imela tudi s strani senatorjev dr. Horacia Bravo Herrera in Artura Jiménez Montilla, ki sta svojim senatorskim kolegom predstavila predlog resolucije o Republiki Sloveniji. Senator Bravo Herrera pa je Slovenijo tudi obiskal. Novembra 1991 se je s predsednikom Argentine, dr. Carlosom Menemom srečal tudi novi predsednik Zedinjene Slovenije prof. Avguštin (Tine) Vivod, ki je bil tudi delegat Svetovnega slovenskega kongresa.

 

Prizadevanja Zedinjene Slovenije in hitro ukrepanje vseh Slovencev v Argentini so se šest mesecev pozneje uspešno končala s priznanjem Republike Slovenije kot samostojne in neodvisne države. 16. januarja 1992 je bila Argentina v skupini držav, ki so v začetku tega leta priznale suverenost samostojne in neodvisne Republike Slovenije - ob Urugvaju in Čilu je bila tudi prva v Južni Ameriki.

 

Zedinjena Slovenija združuje v Argentini živeče in delujoče slovenske družine in organizacije povojnega slovenskega izseljenstva že vse od leta 1948, torej več kot 70 let. Ob ustanovitvi je društvo zagotavljalo pomoč slovenskim beguncem v Argentini, moralno in gospodarsko podporo, zastopali so njihove interese in skrbeli za ohranjanje slovenstva, vrednot in stika med drugimi slovenskimi priseljenci v tej državi. Skozi čas je društvo razširilo svoje delovanje, danes so aktivno vpeti v kulturno, športno, mladinsko, gospodarsko, versko življenje tamkajšnjih Slovencev. Pod njihovim okriljem delujejo slovenske osnovne šole in Srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka, združujejo in podpirajo pa tudi številne druge organizacije. Izdajajo glasilo Svobodna Slovenija, ki je danes še edini časopis slovenskih izseljencev, ki izhaja tedensko in bo letos obeležil 80. obletnico. Za pomembno vlogo v slovenski osamosvojitvi in mednarodnem priznanju Republike Slovenije ter za 70 let dragocenega ohranjanja slovenstva med Slovenci v Argentini je Zedinjena Slovenija letošnje leto prejela srebrni red za zasluge, ki ga podeljuje predsednik republike.

Likovno-grafični natečaj Sinergija

Za letošnjo temo leta si je društvo mladih Slovencev v Italiji DM+ izbralo pojem sinergija. Sinergija, iz Grške besede synergos, συνεργός, pomeni delati skupaj. To je pojav, ko dva ali več povzročiteljev delujejo v sozvočju in ustvarijo učinek, ki je…

Praznovanje gregorjevega v Bernu

Prva letošnja letna prireditev, ki je nastala v sodelovanju Združenja staršev Martin Krpan, Veleposlaništva RS v Bernu in učiteljev dopolnilnega pouka slovenščine je bilo nedeljsko praznovanje gregorjevega. Prireditve se je udeležilo približno petnajst otrok s starši. V prostorih Veleposlaništva RS v…

Razstava "Slovenija v enciklopediji Wikipedije" v Skopju

Slovenski center – Skopje in Shared knowledge/ Deljeno znanje, v sodelovanju z NLB Banko – Skopje in ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu so ob slovenskem kulturne prazniku Prešernovem dnevu odprli razstavo “Slovenija…

Mladinski pust na Naši domačiji

Zelo smo bili veseli prispevka mladih iz Argentine. Vabljeni, da ga preberete tudi vi. Po kratkem poletnem počitku smo se mladi iz San Justa veselo vrnili na delo. Povabili smo mlade iz vseh slovenskih domov, da bi se nam pridružili pri…

Trikrat Prešerno na Nizozemskem

Slovenci na Nizozemskem so letos slovenski kulturni praznik praznovali kar trikrat. Vas zanima več, vabljeni, da preberete spodnji prispevek, ki so nam ga poslali. Po dveh letih srečanj in kulturnih proslav na spletu smo letos Slovenci in prijatelji Slovenije Prešernov dan…

POPRI 2023: Znani so finalisti

” title=”” /> Tristo trinajst mladih je te dni na štirih lokacijah po Sloveniji predstavljalo svoje ideje izkušenim podjetnikom. Ti so odločili, kdo od mladih tekmovalcev v kategorijah osnovnošolci, dijaki in mladi do 29. leta zasluži mesto v finalu Nacionalnega…

ASEF zgodba: Brez ambicije lahko pozabite na uspešen start up

V četrtek, 23. februarja, so se mladi člani ASEF skupnosti udeležili pogovora z uspešnim Slovencem na ASEF zgodbi. Prisluhnili so izjemni karierni poti in izkušnjam dr. Toma Vodopivca, soustanovitelja, direktorja in mentorja na Reveris, ki start upom v zgodnji fazi…

Literarno-likovni natečaj ob letu Karla Destovnika Kajuha

Z veseljem objavljamo povabilo na literarno-likovni natečaj ob letu Karla Destovnika Kajuha, ki ga razpisuje Združenje Slovenska izseljenska matica. Več v spodnjem besedilu.  Leto 2023 je posvečeno Karlu Destovniku Kajuhu (1922–1944) in njegovemu ustvarjanju. Čeprav kratko zaradi pesnikove prezgodnje smrti,…

Priložnost za študentsko delo: raziskovalno delo

Si želiš novih izzivov v družboslovnem raziskovanju skupaj z vrhunsko ekipo motiviranih in pozitivno naravnanih ljudi z idejami ter vizijo? Pridruži se raziskovalni ekipi ASEF!   Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) povezuje mlade izobražene Slovence doma in po svetu ter s…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.