Zedinjena Slovenija, krovna organizacija slovenske politične emigracije v Argentini, je znala v ključnih trenutkih naše zgodovine, ko je bil ogrožen obstoj Slovenije, združiti in povezati Slovence večih generacij in različnih nazorov po vsej Argentini ter aktivno in organizirano prevzela nalogo, da argentinskemu prebivalstvu in oblastem približa resnično slovensko stvarnost ter v čim krajšem času doseže mednarodno priznanje ter pripravi ugodne pogoje za sodelovanje na različnih področjih obeh držav v prihodnosti.

 

Samostojna domovina Slovenija je bila sen mnogih Slovencev že mnogo pred odločilnim letom 1991, še posebej za tiste, ki so v Argentino prispeli po letu 1945. O njej so razmišljali, si jo resnično želeli, tako nastanka in dogajanja nikakor niso pričakali nepripravljeni. Dogajanje v Sloveniji so spremljali budno in z željo pomagati. Ko jih je takratni minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular decembra 1990 pozval k zbiranju podpisov v podporo plebiscitu je bil odziv zelo velik. Zbranih je bilo 2040 glasov v prid samostojni Sloveniji in le trije proti. Napad Jugoslovanske ljudske armade na Slovenijo pa je pomenil tudi začetek najintenzivnejšega obdobja v delovanju organizacije.

 

V okviru Zedinjene Slovenije, ki jo je vodil predsednik Jurij Vombergar, je bilo v sodelovanju z drugimi organizacijami, še posebej s Slovenskim katoliškim akademskim starešinstvom, ustanovljenih več skupin, ki so pripravljale in razpošiljala pisma z informacijami o slovenskih problemih. Ustanovljena je bila skupina za stike z argentinsko javnostjo, ki jo je vodil predsednik prof. Tine Vivod. Kot je sam poročal, je bilo prvo njihovo pismo za diplomatsko priznanje Slovenije odposlano 358 pomembnim argentinskim osebnostmi.  Za potrebe nujnih stikov na državni ravni so ustanovili tajništvo za institucionalne zadeve z dr. Vitalom Ašičem na čelu. Prav tako pa je začel delovat referat za stike s sredstvi javnega obveščanja, ki sta ga vodila prof. Jana Dobovšek in Mirko Vasle. Lobiranje v ključnih mesecih je seglo vse do najvišjih posameznikov na političnem, gospodarskem, kulturnem, pa tudi cerkvenem področju. Težo, prizadevanja in ugled slovenske skupnosti dobro oriše tudi dejstvo, da sta se na stran napadene Slovenije postavila tudi Nobelov nagrajenec Adolfo Pérez Esquivel in pisatelj Ernesto Sábato. Njegovo solidarnostno pismo naslovljeno na slovenskega ministra za kulturo je močno odmevalo tudi v argentinskih medijih.

Zedinjena Slovenija

Eden pomembnejših vidnih odrazov podpore tamkajšnje slovenske skupnosti sta bila tudi protest 28. junija pred jugoslovanskim veleposlaništvom, ki ga je celo prenašala ena izmed argentinskih televizij in manifestacija na trgu San Martin, 30. junija 1991, katere se je udeležilo okoli 4.000 rojakov. Številni so nosili slovenske narodne noše,  opremljeni so bili z letaki in transparenti. Dogodek, o katerem je pisal tudi osrednji častnik La Nacion, so zaključili v stolnici z mašo, ki jo je daroval prelat dr. Alojzij Starc, z ubranim petjem pa ga je popestril slovenski zbor Gallus. Podobne manifestacije so potekale tudi drugod po državi, v Barilochah, v Mendozi. Z vsakim dejanjem je bila argentinska javnost bolj seznanjena in ob enem odprta za razumevanje slovenske stvarnosti. Kar pa so izkoristili tudi naši rojaki, v naslednjih tednih so odposlali več kot 500 pisem, med drugim tudi predsedniku Carlosu Saúlu Menemu. S katerim je v stik stopil tudi podjetnik in kasnejši slovenski častni konzul Herman Zupan. Že nekaj dni pred tem pa je dr. Marka Kremžarja sprejel tudi zunanji minister Argentine. Ker tedaj še ni bilo diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije v Argentini, je Zedinjena Slovenija do imenovanja prvega posebnega pooblaščenca Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, to je bil dr. Božidar Fink, opravljala tudi naloge predstavništva Slovenije.

 

Izkoristila so tudi vsako priložnost za medijske aktivnosti. Skupina mladih je opravila številne intervjuje za tiskane medije, radijske oddaje in televizijo, tako v Buenos Airesu kakor v drugih mestih. Objavljeni so bili članki in intervjuji v časnikih kot npr. La Nación, Clarín, Cronista Comercial, Ambito Financiero, Argentinisches Tageblatt. Plačana oglasa (“Solicitadas”) v glavnih dnevnikih v Buenos Airesu. Stalen stik je bil vzpostavljen z 21 radijskimi postajami. Vsak dan so se posredovala poročila o razlogih za samostojnost, o poteku vojaških akcij in o diplomatskih pogajanjih. Intervjuji so potekali na raznih postajah v Buenos Airesu in po drugih mestih Argentine. Mladi so bili aktivno vpeti tudi na druge načine, med drugim so na dan, ko je parlamentarna komisija obravnavala razmere v Sloveniji, organizirali shod v narodnih nošah in razdelitev 10.000 brošur pred Kongresom v Buenos Airesu. Veliko podporo je mlada Slovenija imela tudi s strani senatorjev dr. Horacia Bravo Herrera in Artura Jiménez Montilla, ki sta svojim senatorskim kolegom predstavila predlog resolucije o Republiki Sloveniji. Senator Bravo Herrera pa je Slovenijo tudi obiskal. Novembra 1991 se je s predsednikom Argentine, dr. Carlosom Menemom srečal tudi novi predsednik Zedinjene Slovenije prof. Avguštin (Tine) Vivod, ki je bil tudi delegat Svetovnega slovenskega kongresa.

 

Prizadevanja Zedinjene Slovenije in hitro ukrepanje vseh Slovencev v Argentini so se šest mesecev pozneje uspešno končala s priznanjem Republike Slovenije kot samostojne in neodvisne države. 16. januarja 1992 je bila Argentina v skupini držav, ki so v začetku tega leta priznale suverenost samostojne in neodvisne Republike Slovenije - ob Urugvaju in Čilu je bila tudi prva v Južni Ameriki.

 

Zedinjena Slovenija združuje v Argentini živeče in delujoče slovenske družine in organizacije povojnega slovenskega izseljenstva že vse od leta 1948, torej več kot 70 let. Ob ustanovitvi je društvo zagotavljalo pomoč slovenskim beguncem v Argentini, moralno in gospodarsko podporo, zastopali so njihove interese in skrbeli za ohranjanje slovenstva, vrednot in stika med drugimi slovenskimi priseljenci v tej državi. Skozi čas je društvo razširilo svoje delovanje, danes so aktivno vpeti v kulturno, športno, mladinsko, gospodarsko, versko življenje tamkajšnjih Slovencev. Pod njihovim okriljem delujejo slovenske osnovne šole in Srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka, združujejo in podpirajo pa tudi številne druge organizacije. Izdajajo glasilo Svobodna Slovenija, ki je danes še edini časopis slovenskih izseljencev, ki izhaja tedensko in bo letos obeležil 80. obletnico. Za pomembno vlogo v slovenski osamosvojitvi in mednarodnem priznanju Republike Slovenije ter za 70 let dragocenega ohranjanja slovenstva med Slovenci v Argentini je Zedinjena Slovenija letošnje leto prejela srebrni red za zasluge, ki ga podeljuje predsednik republike.

Zaživela Info točka za vračanje v Republiko Slovenijo

Z veseljem sporočamo, da je v okviru Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu zaživela Info točka za vračanje v Republiko Slovenijo, kjer bodo na enem mestu na voljo koristne informacije in usmeritve, s katerimi bo urejanje…

Minister Arčon na obisku pri Slovencih v Srbiji

Podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu je med 12. in 14. majem obiskal Srbijo. Minister Matej Arčon s slovenskimi društvi na severu Srbije Po ocenah v Srbiji živi okoli deset tisoč Slovencev in njihovih potomcev. Ustanovljenih…

Gostovanje Lutkovne skupine Luki v Banja Luki in Prijedoru

Na lep pomladni dan, 11. maja 2024, je Društvo Slovencev Triglav v Banja Luki gostilo prav posebne goste. Amaterska Lutkovna skupina Luki iz Kisovca je za otroke uprizorila avtorsko predstavo Izgubljeni volk.  Za gostovanje slovenske lutkovne skupine v Banja Luki…

Slovenščina nas povezuje: Učenci DPS iz Švice obiskali Osnovno šolo Nazarje

V sklopu projekta Slovenščina nas povezuje so učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Švice med 9. in 13. majem 2024 obiskali Osnovno šolo Nazarje.  Učenci DPS v Švici so v Nazarjah imeli priložnost biti del pouka, spoznati nove prijatelje in ta…

Delavnica kamišibaja v Banja Luki

V soboto, 13. 4. 2024, so v Društvu Slovencev Triglav Banja Luka skupaj z osnovnošolskimi učenci dopolnilnega pouka slovenščine spoznavali japonsko gledališče kamišibaj. Krajši prispevek o dogodku je pripravila Barbara Goršič.  Ker v mesecu maju pričakujemo v društvu obisk slovenske…

Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije je gostoval pri dopolnilnem pouku slovenščine na Dunaju

Od 22. do 24. aprila 2024 je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije gostoval pri dopolnilnem pouku slovenščine na Dunaju.   Za slovenske otroke in mladostnike na Dunaju ter v okolici je pripravil dve delavnici, in sicer Kaj sta počela…

70. misijonska tombola v Slomškovem domu

V nedeljo, 7. aprila 2024, so v Slomškovem domu (Ramos Mejía) izvedli že 70. misijonsko tombolo. Vabljeni k branju prispevka, ki so ga za Svobodno Slovenijo pripravili v Slomškovem domu. Bela nedelja, prva po Veliki noči, je med Slovenci v Argentini…

Slovenec Staš Čakš v polfinalu tekmovanja v klasični kitari v Luksemburgu

Slovenski glasbenik Staš Čakš bo nastopil v polfinalu 3. mednarodnega tekmovanja v klasični kitari. Tekmovanje bo potekalo v sklopu Luksemburškega kitarskega festivala, ki ga bo od 10. do 13. maja 2024 gostil glasbeni konservatorij mesta Luksemburg.   Polfinalni krog bo…

Stati inu obstati: Pogled na 50-letno dediščino dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, Lihtenštajnu in na Predarlskem

Iz Züricha poročajo o izidu posebnega zbornika Stati inu obstati, ki predstavlja pogled na 50-letno dediščino dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, Kneževini Lihtenštajn in na Predarlskem. Zbornik je bil izdan ob 50. obletnici obstoja dopolnilnega pouka v teh regijah ter…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.