Zedinjena Slovenija, krovna organizacija slovenske politične emigracije v Argentini, je znala v ključnih trenutkih naše zgodovine, ko je bil ogrožen obstoj Slovenije, združiti in povezati Slovence večih generacij in različnih nazorov po vsej Argentini ter aktivno in organizirano prevzela nalogo, da argentinskemu prebivalstvu in oblastem približa resnično slovensko stvarnost ter v čim krajšem času doseže mednarodno priznanje ter pripravi ugodne pogoje za sodelovanje na različnih področjih obeh držav v prihodnosti.

 

Samostojna domovina Slovenija je bila sen mnogih Slovencev že mnogo pred odločilnim letom 1991, še posebej za tiste, ki so v Argentino prispeli po letu 1945. O njej so razmišljali, si jo resnično želeli, tako nastanka in dogajanja nikakor niso pričakali nepripravljeni. Dogajanje v Sloveniji so spremljali budno in z željo pomagati. Ko jih je takratni minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular decembra 1990 pozval k zbiranju podpisov v podporo plebiscitu je bil odziv zelo velik. Zbranih je bilo 2040 glasov v prid samostojni Sloveniji in le trije proti. Napad Jugoslovanske ljudske armade na Slovenijo pa je pomenil tudi začetek najintenzivnejšega obdobja v delovanju organizacije.

 

V okviru Zedinjene Slovenije, ki jo je vodil predsednik Jurij Vombergar, je bilo v sodelovanju z drugimi organizacijami, še posebej s Slovenskim katoliškim akademskim starešinstvom, ustanovljenih več skupin, ki so pripravljale in razpošiljala pisma z informacijami o slovenskih problemih. Ustanovljena je bila skupina za stike z argentinsko javnostjo, ki jo je vodil predsednik prof. Tine Vivod. Kot je sam poročal, je bilo prvo njihovo pismo za diplomatsko priznanje Slovenije odposlano 358 pomembnim argentinskim osebnostmi.  Za potrebe nujnih stikov na državni ravni so ustanovili tajništvo za institucionalne zadeve z dr. Vitalom Ašičem na čelu. Prav tako pa je začel delovat referat za stike s sredstvi javnega obveščanja, ki sta ga vodila prof. Jana Dobovšek in Mirko Vasle. Lobiranje v ključnih mesecih je seglo vse do najvišjih posameznikov na političnem, gospodarskem, kulturnem, pa tudi cerkvenem področju. Težo, prizadevanja in ugled slovenske skupnosti dobro oriše tudi dejstvo, da sta se na stran napadene Slovenije postavila tudi Nobelov nagrajenec Adolfo Pérez Esquivel in pisatelj Ernesto Sábato. Njegovo solidarnostno pismo naslovljeno na slovenskega ministra za kulturo je močno odmevalo tudi v argentinskih medijih.

Zedinjena Slovenija

Eden pomembnejših vidnih odrazov podpore tamkajšnje slovenske skupnosti sta bila tudi protest 28. junija pred jugoslovanskim veleposlaništvom, ki ga je celo prenašala ena izmed argentinskih televizij in manifestacija na trgu San Martin, 30. junija 1991, katere se je udeležilo okoli 4.000 rojakov. Številni so nosili slovenske narodne noše,  opremljeni so bili z letaki in transparenti. Dogodek, o katerem je pisal tudi osrednji častnik La Nacion, so zaključili v stolnici z mašo, ki jo je daroval prelat dr. Alojzij Starc, z ubranim petjem pa ga je popestril slovenski zbor Gallus. Podobne manifestacije so potekale tudi drugod po državi, v Barilochah, v Mendozi. Z vsakim dejanjem je bila argentinska javnost bolj seznanjena in ob enem odprta za razumevanje slovenske stvarnosti. Kar pa so izkoristili tudi naši rojaki, v naslednjih tednih so odposlali več kot 500 pisem, med drugim tudi predsedniku Carlosu Saúlu Menemu. S katerim je v stik stopil tudi podjetnik in kasnejši slovenski častni konzul Herman Zupan. Že nekaj dni pred tem pa je dr. Marka Kremžarja sprejel tudi zunanji minister Argentine. Ker tedaj še ni bilo diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije v Argentini, je Zedinjena Slovenija do imenovanja prvega posebnega pooblaščenca Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, to je bil dr. Božidar Fink, opravljala tudi naloge predstavništva Slovenije.

 

Izkoristila so tudi vsako priložnost za medijske aktivnosti. Skupina mladih je opravila številne intervjuje za tiskane medije, radijske oddaje in televizijo, tako v Buenos Airesu kakor v drugih mestih. Objavljeni so bili članki in intervjuji v časnikih kot npr. La Nación, Clarín, Cronista Comercial, Ambito Financiero, Argentinisches Tageblatt. Plačana oglasa (“Solicitadas”) v glavnih dnevnikih v Buenos Airesu. Stalen stik je bil vzpostavljen z 21 radijskimi postajami. Vsak dan so se posredovala poročila o razlogih za samostojnost, o poteku vojaških akcij in o diplomatskih pogajanjih. Intervjuji so potekali na raznih postajah v Buenos Airesu in po drugih mestih Argentine. Mladi so bili aktivno vpeti tudi na druge načine, med drugim so na dan, ko je parlamentarna komisija obravnavala razmere v Sloveniji, organizirali shod v narodnih nošah in razdelitev 10.000 brošur pred Kongresom v Buenos Airesu. Veliko podporo je mlada Slovenija imela tudi s strani senatorjev dr. Horacia Bravo Herrera in Artura Jiménez Montilla, ki sta svojim senatorskim kolegom predstavila predlog resolucije o Republiki Sloveniji. Senator Bravo Herrera pa je Slovenijo tudi obiskal. Novembra 1991 se je s predsednikom Argentine, dr. Carlosom Menemom srečal tudi novi predsednik Zedinjene Slovenije prof. Avguštin (Tine) Vivod, ki je bil tudi delegat Svetovnega slovenskega kongresa.

 

Prizadevanja Zedinjene Slovenije in hitro ukrepanje vseh Slovencev v Argentini so se šest mesecev pozneje uspešno končala s priznanjem Republike Slovenije kot samostojne in neodvisne države. 16. januarja 1992 je bila Argentina v skupini držav, ki so v začetku tega leta priznale suverenost samostojne in neodvisne Republike Slovenije - ob Urugvaju in Čilu je bila tudi prva v Južni Ameriki.

 

Zedinjena Slovenija združuje v Argentini živeče in delujoče slovenske družine in organizacije povojnega slovenskega izseljenstva že vse od leta 1948, torej več kot 70 let. Ob ustanovitvi je društvo zagotavljalo pomoč slovenskim beguncem v Argentini, moralno in gospodarsko podporo, zastopali so njihove interese in skrbeli za ohranjanje slovenstva, vrednot in stika med drugimi slovenskimi priseljenci v tej državi. Skozi čas je društvo razširilo svoje delovanje, danes so aktivno vpeti v kulturno, športno, mladinsko, gospodarsko, versko življenje tamkajšnjih Slovencev. Pod njihovim okriljem delujejo slovenske osnovne šole in Srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka, združujejo in podpirajo pa tudi številne druge organizacije. Izdajajo glasilo Svobodna Slovenija, ki je danes še edini časopis slovenskih izseljencev, ki izhaja tedensko in bo letos obeležil 80. obletnico. Za pomembno vlogo v slovenski osamosvojitvi in mednarodnem priznanju Republike Slovenije ter za 70 let dragocenega ohranjanja slovenstva med Slovenci v Argentini je Zedinjena Slovenija letošnje leto prejela srebrni red za zasluge, ki ga podeljuje predsednik republike.

Simpozij o umetni inteligenci je pokazal odličnost slovenskih raziskovalcev v ZDA

Veleposlaništvo Republike Slovenije v Washingtonu je v sodelovanju z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ameriško-slovensko izobraževalno fundacijo (ASEF) organiziralo simpozij o umetni inteligenci, na katerem je bil izpostavljen izjemen prispevek slovenskih raziskovalcev, ki delujejo…

Odprtje razstave Nesnovna kulturna dediščina Slovenije v luči Unescove Konvencije

V organizaciji Veleposlaništva RS v Buenos Airesu, Slovenskega podpornega društva v Cordobi in lektorata slovenskega jezika na Katoliški univerzi so v ponedeljek, 27. novembra, v Cabildu odprli razstavo Nesnovna kulturna dediščina Slovenije v luči Unescove Konvencije  (“El Patrimonio Cultural Inmaterial de…

Kamišibaj predstava za Slovence v Lihtenštajnu in Avstriji

V novembru so v okviru dopolnilnega pouka slovenščine v Lihtenštajnu in na Predarlskem (Avstrija) organizirali kulturni dan na temo kamišibaja. Prispevek o dogodku je pripravil Rajko Tekalec, učitelj DPS v Kneževini Lihtenštajn in na Predarlskem. Kamišibaj, japonska umetnost pripovedovanja ob slikah…

Projekt Abraham v Švici

V sklopu projekta Abraham so se v soboto, 2.12.2023, Slovenci v Švici družili ob ljudski pesmi in plesu v oddelku Zug, kamor so prišli tudi učenke in učenci iz oddelka Luzern.  Rajko Tekalec kot učitelj dopolnilnega pouka slovenščine v Švici,…

Predstavitev založniške dejavnosti Društva Triglav iz Banja Luke v Beogradu

V soboto, 02.12.2023, so člani Društva Slovencev Republike Srbske Triglav iz Banja Luke obiskali Društvo Sava Beograd in ob tej priložnosti predstavili svojo založniško dejavnost. Obisk je nadaljevanje sodelovanja Društva Triglav z Društvom Sava, ki se je začelo s predstavitvijo…

Miklavž je v Bruslju razveselil pridne slovenske otroke

Včerajšnji večer (30. november 2023) bo mnogim ostal v prijetnem spominu, saj jih je tokrat prvič obdaril pravi samcati Miklavž. Objavljamo prispevek, ki so ga pripravili v Društvu Slo-Bel.    Tudi starejši otroci, ki so prejšnja leta že prejeli darila…

24. martinovanje v Banjaluki

V nekoliko drugačnem ambientu, a vseeno v dobrem vzdušju in še boljši družbi, so v Društvu Slovencev Republike Srbske Triglav letos že 24. leto zapored praznovali tradicionalno martinovanje. V Mladinskem centru v Banjaluki so se 18.11.2023 zbrali s številnimi starimi…

71. obletnica društva Slovenska vas

Društvo Slovenska vas je 5. novembra 2023 praznovalo 71. obletnico svojega delovanja. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je o slovesnosti pripravila Kristina Grbec. November v Buenos Airesu, pa mraz kot da bi zima, ki bi se že pred časom morala…

Minister Arčon v Kanalski dolini o čezmejnem sodelovanju in krepitvi slovenstva

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je 27. novembra 2023 mudil v Kanalski dolini. Najprej so ga na svojem sedežu v Ovčji vasi sprejeli predstavniki Združenja Don Mario Černet, nato se je v prostorih Slovenskega…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.