Back to Top

Slovenci so v Republiki Avstriji avtohtona narodna skupnost oziroma narodna manjšina. Tradicionalno živijo v dveh zveznih deželah, Koroški in Štajerski. Na Koroškem živijo v dolinah Zilja, Rož in Podjuna, spodnji Labodski dolini, na Gurah, med Dravo in Celovcem ter severneje do Djekš in Kostanj. Na Štajerskem so naseljeni predvsem v Radgonskem kotu in na nekaj drugih območjih ob slovensko-avstrijski meji (Sobota, Arnež, Ivnik, Lučane itd.). Temeljni akt zaščite slovenske manjšine v Avstriji do danes ostaja ADP. Prizadevanje za izpolnitev pravnih obveznosti Avstrije je skozi desetletja predstavljalo izrazit napor za pripadnike avtohtone slovenske narodne skupnosti na Koroškem in Štajerskem. Na splošno so Slovenci v Avstriji zelo razvejano in kvalitetno organizirani, tako npr. na Koroškem deluje preko 100 slovenskih društev in združenj na področjih kulture, športa, mladine, gospodarstva, kmetijstva itd. Na območju veljavnega dvojezičnega šolstva delujejo dvojezične ljudske šole in vrtci, Zvezna realna gimnazija, Dvojezična trgovska akademija in Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru. Kulturna društva so povezana v dve krovni kulturni organizaciji, Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo, športna društva v Slovensko športno zvezo, Številni slovenski gospodarstveniki pa se povezujejo v okviru Slovenske gospodarske zveze. Z namenom političnega predstavništva narodne skupnosti delujejo na koroškem tri zastopniške krovne organizacije: Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk. Del koroških Slovencev se združuje v okviru samostojne politične stranke Enotne liste. Za ohranjanje slovenskega jezika in identitete pomembno vlogo igrajo mediji in založbe, ki redno izdajajo in oddajajo vsebine v slovenskem jeziku. Za Slovence je zelo pomembna tudi duhovna oskrba v slovenskem jeziku v dvojezičnih farah.

Manj poznani od koroških Slovencev so štajerski Slovenci. A ker gre za bistveno manjšo in tudi že bolj asimilirano narodno skupnost, je uresničevanje njihovih pravic veliko težje in počasnejše. Krovno društvo štajerskih Slovencev je Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko, ki tudi upravlja Pavlovo hišo v Potrni.

Poleg avtohtonega ozemlja, živijo danes Slovenci tudi v drugih delih Avstrije, največ v mestih Dunaj, Gradec, Solnograd in drugod. Tukaj gre tako za izseljence iz zamejskega območja, kakor z ozemlja današnje Republike Slovenije. Slovensko identiteto si prizadevajo ohranjati z občasnimi druženji, organiziranjem učenja slovenščine ter drugimi povezavami.

Literarni dnevi grejo v drugo rundo!

Slovenska čitalnica v Gradcu in Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu vabijo na virtualne Literarne dneve na spletu. Tokrat predstavljajo: Meksikajnarje, Iztoka Osojnika in Stefana Feiniga. Predstavitev zbirke 5 stripov slovenskih avtorjev Zorana Smiljanića in Marijana Pušaveca z naslovom Meksikajnarji

Predstavitev znanstvene monografije Mladi v slovenskem zamejstvu

Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani vljudno vabi na predstavitev znanstvene monografije Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi Zvezek 4 : Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu  Sonja Novak Lukanović (ur.) Monografija je rezultat temeljnega raziskovalnega

Delavnica SGZ mladih: Kako pripraviti in oblikovati življenjepis

SGZmladi iz Celovca v okviru projekta Poglej čez vabijo na  delavnico »Kako pripraviti in oblikovati življenjepis«, ki bo potekala preko spleta v sredo, 14. aprila, ob 19. uri. Delavnico bo vodila Katarina Primožič Ramoveš, izkušena vodja pravne in kadrovske službe. Izvedeli boste:Kakšna

Nov Bilten KKZ

Izšel je nov bilten Krščanske kulturne zveze (KKZ). Preberete si lahko o letošnji prireditvi Koroška poje, pišejo tudi o govorniškem natečaju, ki je letos zaradi epidemioloških razmer potekal brez publike, o slovenskem prazniku, ki je bil posvečen Janku Messnerju, o jubilejni

NATEČAJ ZA IZVIRNO IZRAŽANJE MLADIH SLOVENSKIH ROJAKOV PO SVETU 2021

Slovenski svetovni kongres je za mlade pripravil bralno-risalni natečaj »Prijateljstvo« V lanskem letu so mladi slovenski lutkarji iz Celovca in okolice, pod mentorstvom Marice Hartmann, pripravili lutkovno igro o mravljah. S pomočjo Brede Varl, avtorice in režiserke lutkovne igre, smo priredili

EUROPEADA bo poleti 2022

Organizatorji EUROPEADE na Koroškem, Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti (FUENS), ter gostitelji prireditve so se skupno odločili, da bodo nogometno prvenstvo avtohtonih narodnih manjšin zaradi pandemije koronavirusa preložili na poletje 2022. Prvotno je bila prireditev načrtovana poleti 2020, vendar je bila

»Melisa Erkurt – Generation haram«

Koroška dijaška zveza in Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem vabita na drugo online prireditev »Melisa Erkurt – Generation haram« v sklopu prireditvenega niza »Manjšinske perspektive«. To prireditev organizirajo skupaj s Pedagoško visoko šolo na Koroškem (PH Kärnten/Koroška) Melisa Erkurt

Predstavitve dosežkov članov SMUL - Dr. Simon Sedej

Dr. Simon Sedej, predstavnik Sveta Svetovne mreže Univerze v Ljubljani (SMUL) in izredni profesor na Medicinski univerzi v Gradcu, je pred kratkim v reviji Science Translational Medicine objavil članek o pomembnem znanstvenem dosežku, da naravna sestavina nikotinamid ščiti pred tovrstno obliko

Informacijski list Zveze slovenskih organizacij na Koroškem "forum ZSO"

Predstavljamo informacijski list Zveze slovenskih organizacij na Koroškem “forum ZSO”. Ustvarjalci so o njem zapisali naslednje.  Informacijski list ZSO “forum ZSO” izhaja trikrat letno. Prva izdaja je izšla septembra 2020. Vsaka številka vsebuje 12 strani, objavljajo pa se različni politični,

Narodni svet koroških Slovencev- NSKS

NSKS, ki je bil ustanovljen leta 1949 kot ena izmed treh političnih predstavniških organizacij slovenke manjšine na Koroškem, zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti Avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5. 1955. Najvišje telo odločanja v NSKS, ki sklepa tudi o smernicah za delovanje organizacije, je Zbor narodnih predstavnikov (ZNP), ki ga sestavlja 48 neposredno izvoljenih poslancev in poslank s celotnega dvojezičnega ozemlja.

 

Zveza slovenskih organizacij – ZSO

ZSO je bila ustanovljena 25. 3. 1955 kot naslednica Demokratične fronte delovnega ljudstva. Je zbirna in nadstrankarska narodnopolitična organizacija koroških Slovencev z liberalno usmeritvijo. ZSO kot ena izmed treh političnih predstavniških organizacij zastopa, v smislu člena 7 ADP, interese avtohtone slovenske narodne skupnosti na Koroškem pred avstrijskimi uradi, pred zvezno in deželno vlado, pred mednarodnimi sodišči in institucijami ter si prizadeva za kulturno sodelovanje z Republiko Slovenijo.

 

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk – SKS

SKS je nadstrankarska zastopniška organizacija, ustanovljena leta 2003, ki zastopa interese in pravice koroških Slovencev in Slovenk. Je ena od treh zastopniških organizacij slovenke manjšine na Koroškem, ki izvaja in podpira projekte, ki služijo ohranjanju jezika, izobraževanju, krepitvi gospodarskih odnosov in socialne odgovornosti ter strpnosti v družbi. Pri tem pa posebno pozornost posveča starejši generaciji avtohtone slovenske narodne skupnosti. SKS podpira tudi krepitev bilateralnih odnosov med Avstrijo in Slovenijo za ohranitev in pospeševanje slovenske kulture in slovenskega jezika na Koroškem. SKS se skupaj z Alpsko-jadranskim centrom za čezmejno sodelovanje (AACC) zavzema za čezmejna sodelovanja.

 

Enotna lista

Enotna lista je edina samostojna stranka koroških Slovencev. Stranka je bila ustanovljena leta 1991 z združitvijo Kluba slovenskih občinskih svetnikov in Koroške Enotne liste v nad-regionalno, današnjo EL. Naloge EL v sedemdesetih in deloma tudi osemdesetih letih so bile skoraj izključno v zavzemanju za enakopravnost slovenščine in zastopanju slovenske narodne skupnosti. Danes se uveljavlja kot odprta zbirna stranka slovenske narodne skupnosti, kot tudi regionalna stranka južno-koroškega prostora, ki je odprta tudi za pripadnike večinskega naroda. Vsebinska težišča EL so sledeča: 1. regionalna politika (regionalni razvoj južne Koroške) 2. jezikovna politika (enakopravnost slovenščine) 3. sosedska  politika (čezmejno sodelovanje med Avstrijo in Slovenijo, krepitev dobrega sosedstva).

 

 

Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko-Pavlova hiša

Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko je zastopniška organizacija slovenske manjšine na Štajerskem, ki upravlja Pavlovo hišo v Potrni. Društvo se je ustanovilo leta 1988 in je vedno znova opozarjalo na »pozabljeno manjšino« ter se borilo za njene v državni pogodbi (ADP) utemeljene pravice. 

Kulturni dom Pavlova hiša, kjer je tudi sedež društva, je bil ustanovljen kot hiša povezovanja za na avstrijskem Štajerskem živečo slovensko manjšino in kot hiša kulture za na Štajerskem živečo več- in enojezično prebivalstvo ter tudi kot prostor namenjen interkulturnim srečevanjem med Avstrijo in Slovenijo

 

NOVICE – Slovenski tednik za Koroško

Slovenski tednik na Koroškem Novice izhaja od leta 2003 naprej in je bil zasnovan kot neodvisen skupni tednik vseh koroških Slovencev

 

 

 

Slovenski radijski in televizijski program ORF

 

NEDELJA – Cerkveni

list Krške škofije

Nedelja je slovenski cerkveni list Krške škofije in najstarejši tednik koroških Slovencev. Časopis je ustanovila marca leta 1926 skupina slovenskih duhovnikov. Izdaja ga slovenski dušnopastirski urad Krške škofije.

Nedelja predstavlja jezikovno in kulturno kontinuiteto ter kontinuiteto slovenske identitete ter življenjsko moč slovenske narodne skupnosti, saj se je njena zgodovina slika zgodovine skupnosti. Časopis je bil ustanovljen v času med obema svetovnima vojnama. Leta 1941 so ga nacisti prepovedali, po drugi svetovni vojni pa je bil list ponovno ustanovljen.

Po vojni je postala založnik časopisa Krška škofija. V zadnjih desetletjih se je list spremenil iz tradicionalno verskega in podučnega lista v sodoben medij narodne skupnosti z obširnimi prispevki o kulturi in o lokalnih dogodkih, z mesečno literarno prilogo in z družbeno-kritičnimi tedenskimi komentarji ter s sodobno spletno stranjo. Tako je Nedelja postala eden najpomembnejših časopisov koroških Slovencev.

 

 

Radio AGORA 105,5

Sodelovanje med radijem AGORA 105,5 in ORF-om poteka že od 21. Marca 2004. Z osmimi urami programa omogočajo ORF-u, da doseže slovensko narodno skupnost z javno-pravnim programom. Program se producira v deželnem studiju ORF-a in se oddaja na frekvencah radija AGORA 105,5. Na radiju AGORA 105,5 pa sami producirajo še dodatne štiri ure slovenskega programa. Tako ustvarjajo bogat program tudi v drugem uradnem jeziku Koroške.

 

Krščanska kulturna zveza – KKZ

Krščanska kulturna zveza je ena izmed dveh osrednjih kulturna organizacij koroških Slovencev. Ustanovljena je bila leta 1953 kot naslednica Slovenske krščansko-socialne zveze. Njeno poslanstvo je: 1) uveljavljanje in pospeševanje kulturnih stvaritev, potreb in interesov koroških Slovencev  2) pospeševanje znanosti in raziskovanj na kulturnem področju 3) ustvarjanje izobraževalnih možnosti  4) posredovanje kulturnih dobrin med obema v deželi živečima narodnima skupnostima ter  5) organizacijska in strokovna pomoč kulturnim društvom in skupinam, ki so včlanjene v zvezo. Z bogato ustvarjalnostjo koroških Slovencev seznanja tudi prebivalce Republike Slovenije

 

Slovenska prosvetna zveza – SPZ

SPZ, kot ena od obeh osrednjih kulturnih organizacij, zastopa interese koroških Slovencev na področju kulture. Včlanjenim društvom nudi organizacijsko pomoč ter izvaja različne kulturne projekte. Organizira koncerte in gledališke predstave, izobraževalne seminarje, spodbuja mladinsko in otroško kulturno dejavnost, prireja literarna branja, jezikovne tečaje, skrbi za strokovno izobraževanje kulturnih delavcev in njihovo povezovanje s kulturnimi ustanovami v Sloveniji. Razvija tako kulturno politiko, ki spodbuja moderne izrazne oblike, med- in multietnične koncepte, med- in nadregionalno sodelovanje,  ter si prizadeva za boljše (s)poznavanje slovenskega jezika in kulture pri večinskem narodu. Z bogato ustvarjalnostjo koroških Slovencev seznanja tudi prebivalce Republike Slovenije.

 

Slovenska

gospodarska zveza – SGZ

Slovenska gospodarska zveza je nadstrankarska gospodarska organizacija koroških Slovencev. Ustanovili so jo leta 1988 gospodarstveniki in člani prostih poklicev iz vrst slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Namen združenja je: združevanje slovenskih gospodarstvenikov in gospodarskih strokovnjakov, podpiranje gospodarstva na Južnem Koroškem, svetovanje pri podporah EU, pospeševanje podjetništva, pospeševanje skupnega Alpsko-Jadranskega gospodarskega prostora, informiranje članov o gospodarskih in davčnih zadevah, svetovanje pri čezmejnih gospodarskih dejavnostih med Avstrijo in Slovenijo.

 

Slovenska

športna zveza – SŠZ

Slovenska športna zveza je bila ustanovljena 19. junija 1949, ko se je povezalo devet slovenskih športnih društev iz dvojezičnega ozemlja južne Koroške v Slovensko fizkulturno zvezo (SFZ). Kasneje se je preimenovala v Slovensko športno zvezo. Združuje več kot 30 športnih društev s približno 3000 aktivnimi športniki in športnicami ter skoraj 500 športnimi funkcionarji, športnimi delavci in delavkami, trenerji, pedagogi, itd. Organizira in koordinira športno dejavnost koroških Slovencev. Športna dejavnost v Slovensko športno zvezo včlanjenih društev sega od alpskega in nordijskega smučanja, deskanja, sankanja, odbojke, nogometa, košarke, boksa, namiznega tenisa,
tenisa, atletike, jadralstva tja do planinstva, lovstva, športnega ribištva in šaha.

 

Delovna skupnost privatnih dvo- in večjezičnih vrtcev

Delovna skupnost privatnih dvo- in večjezičnih vrtcev je krovna organizacija vseh devetih zasebnih dvo- in večjezičnih vrtcev na Koroškem in obstaja že večkot 20 let. Zavzemajo se za ustrezno pedagoško in jezikovno izobraževanje otrok in pedagoginj v slovenskem jeziku.

 

Slovenski inštitut na Dunaju

Cilji društva so vzdrževanje stikov med slovensko in avstrijsko kulturo, informiranje javnosti o kulturnih prireditvah, promocija slovenske kulture in umetnosti ter povezovanje Slovencev na Dunaju.

 

Društvo slovenski dvojezični vrtec

Vrtec deluje z elementi Montessori pedagogike v kombinaciji z drugimi sodobnimi pristopi na področju predšolske vzgoje. Njegovo bistvo je, slovenskim predšolskim otrokom na Dunaju, ponuditi okolje, v katerem se nemški in slovenski jezik enakovredno prepletata, dodatno pa lahko otroci uživajo tudi v angleškem programu.

 

Slovenski kulturni center Korotan

Slovenski kulturni center Korotan deluje v javno dobro in je neprofitno društvo.

 

Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju

Klub slovenskih študentov in študentk se trudi, da bi nudil vsaki zanimani osebi, dostop do slovenskega jezika.

 

SID – Slovenska iniciativa Dunaj

Smo društvo Slovencev živečih na Dunaju in naš primarni namen je podpiranje slovenskega kulturnega delovanja, v okolju v katerem živimo, tako za odrasle kot za otroke. Z raznimi projekti in organizacijo vsevrstnih dogodkov želimo povezati na Dunaju živeče Slovence in s tem utrditi slovensko skupnost.

 

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.