Back to Top

 

Slovenci so v Republiki Avstriji avtohtona narodna skupnost oziroma narodna manjšina. Tradicionalno živijo v dveh zveznih deželah, Koroški in Štajerski. Na Koroškem živijo v dolinah Zilja, Rož in Podjuna, spodnji Labodski dolini, na Gurah, med Dravo in Celovcem ter severneje do Djekš in Kostanj. Na Štajerskem so naseljeni predvsem v Radgonskem kotu in na nekaj drugih območjih ob slovensko-avstrijski meji (Sobota, Arnež, Ivnik, Lučane itd.). Temeljni akt zaščite slovenske manjšine v Avstriji do danes ostaja ADP. Prizadevanje za izpolnitev pravnih obveznosti Avstrije je skozi desetletja predstavljalo izrazit napor za pripadnike avtohtone slovenske narodne skupnosti na Koroškem in Štajerskem. Na splošno so Slovenci v Avstriji zelo razvejano in kvalitetno organizirani, tako npr. na Koroškem deluje preko 100 slovenskih društev in združenj na področjih kulture, športa, mladine, gospodarstva, kmetijstva itd. Na območju veljavnega dvojezičnega šolstva delujejo dvojezične ljudske šole in vrtci, Zvezna realna gimnazija, Dvojezična trgovska akademija in Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru. Kulturna društva so povezana v dve krovni kulturni organizaciji, Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo, športna društva v Slovensko športno zvezo, Številni slovenski gospodarstveniki pa se povezujejo v okviru Slovenske gospodarske zveze. Z namenom političnega predstavništva narodne skupnosti delujejo na koroškem tri zastopniške krovne organizacije: Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk. Del koroških Slovencev se združuje v okviru samostojne politične stranke Enotne liste. Za ohranjanje slovenskega jezika in identitete pomembno vlogo igrajo mediji in založbe, ki redno izdajajo in oddajajo vsebine v slovenskem jeziku. Za Slovence je zelo pomembna tudi duhovna oskrba v slovenskem jeziku v dvojezičnih farah.

Manj poznani od koroških Slovencev so štajerski Slovenci. A ker gre za bistveno manjšo in tudi že bolj asimilirano narodno skupnost, je uresničevanje njihovih pravic veliko težje in počasnejše. Krovno društvo štajerskih Slovencev je Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko, ki tudi upravlja Pavlovo hišo v Potrni.

Poleg avtohtonega ozemlja, živijo danes Slovenci tudi v drugih delih Avstrije, največ v mestih Dunaj, Gradec, Solnograd in drugod. Tukaj gre tako za izseljence iz zamejskega območja, kakor z ozemlja današnje Republike Slovenije. V Avstriji živi po statističnih podatkih 25.354 slovenskih državljanov (oktober 2023). Od teh jih ima 24.596 prijavljeno stalno bivališče, 758 slovenskih državljanov pa prebiva v Avstriji začasno. Slovensko identiteto si prizadevajo ohranjati z občasnimi druženji, organiziranjem učenja slovenščine ter drugimi povezavami.

 

Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije je gostoval pri dopolnilnem pouku slovenščine na Dunaju

Od 22. do 24. aprila 2024 je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije gostoval pri dopolnilnem pouku slovenščine na Dunaju.   Za slovenske otroke in mladostnike na Dunaju ter v okolici je pripravil dve delavnici, in sicer Kaj sta počela…

NSKS: Memorandum iz leta 2011 še vedno ni izpolnjen

Objavljamo sporočilo za javnost Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS).   Memorandum iz leta 2011 še vedno ni izpolnjen   Ob 13. obletnici bolečega kompromisa o krajevnih napisih Narodni svet koroških Slovencev z obžalovanjem ugotavlja, da je memorandum z dne 26.…

Minister Matej Arčon na uradu gostil založnika in avtorja Lojzeta Wieserja

V torek, 23. aprila 2024, ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, je minister Matej Arčon na uradu gostil založnika in avtorja Lojzeta Wieserja, ki se je v letošnjem letu odločil za upokojitev. Slovenec, ki se z založništvom ukvarja že od…

Minister Matej Arčon pri slovenski manjšini v Celovcu

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je med 15. in 16. aprilom 2024 mudil na dvodnevnem obisku slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Drugi dan obiska je bil namenjen obisku nekaterih ustanov, ki delujejo v Celovcu.…

Minister Arčon v Selah in Dobrli vasi na avstrijskem Koroškem

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je med 15. in 16. aprilom 2024 mudil na dvodnevnem obisku slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Ministra je spremljala državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu…

Koroški Slovenci bodo v Bruslju predstavili peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji

Na prihajajoči seji Odbora za peticije Evropskega parlamenta, ki bo 8. aprila 2024 od 18. ure dalje v Bruslju, bodo predstavniki vseh treh političnih krovnih organizacij koroških Slovencev (Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij, Skupnost koroških Slovencev in Slovenk)…

Predstavitev knjige Slovenski Gradec

V Univerzitetni knjižnici Maribor in ob soorganizaciji Avstrijske čitalnice, ki deluje v njenem okviru,  so v tem tednu predstavili dvojezično knjigo novinarja ORF in publicista Simona Ošlaka Gerasimova,  Slovenski Gradec.  Knjigo je založila Pavlova hiša iz Potrne, kjer se tudi…

Portal SloGled bo omogočal lažje spremljanje dejavnosti slovenskih gledališč na avstrijskem Koroškem

V okviru Koroških kulturnih dni v Ljubljani je Slovenska prosvetna zveza predstavila projekt SloGled – Slovensko gledališče na Koroškem. Gre za novi dvojezični spletni portal, na katerem bo mogoče spremljati dejavnosti slovenskih gledališč na avstrijskem Koroškem. Z vsebinami se še…

Marčevski večer Sredi domovine: Lara Maria Vouk

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je v torek, 12.3.2024, gostil marčevski večer z zamejskimi ustvarjalci Sredi domovine. V svoj ustvarjalni svet je zbrane tokrat spustila igralka, glasbenica, režiserka, producentka in ponosna Slovenka z avstrijske…

Narodni svet koroških Slovencev- NSKS

NSKS, ki je bil ustanovljen leta 1949 kot ena izmed treh političnih predstavniških organizacij slovenke manjšine na Koroškem, zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti Avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5. 1955. Najvišje telo odločanja v NSKS, ki sklepa tudi o smernicah za delovanje organizacije, je Zbor narodnih predstavnikov (ZNP), ki ga sestavlja 48 neposredno izvoljenih poslancev in poslank s celotnega dvojezičnega ozemlja.

 

Zveza slovenskih organizacij - ZSO

ZSO je bila ustanovljena 25. 3. 1955 kot naslednica Demokratične fronte delovnega ljudstva. Je zbirna in nadstrankarska narodnopolitična organizacija koroških Slovencev z liberalno usmeritvijo. ZSO kot ena izmed treh političnih predstavniških organizacij zastopa, v smislu člena 7 ADP, interese avtohtone slovenske narodne skupnosti na Koroškem pred avstrijskimi uradi, pred zvezno in deželno vlado, pred mednarodnimi sodišči in institucijami ter si prizadeva za kulturno sodelovanje z Republiko Slovenijo.

 

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk - SKS

SKS je nadstrankarska zastopniška organizacija, ustanovljena leta 2003, ki zastopa interese in pravice koroških Slovencev in Slovenk. Je ena od treh zastopniških organizacij slovenke manjšine na Koroškem, ki izvaja in podpira projekte, ki služijo ohranjanju jezika, izobraževanju, krepitvi gospodarskih odnosov in socialne odgovornosti ter strpnosti v družbi. Pri tem pa posebno pozornost posveča starejši generaciji avtohtone slovenske narodne skupnosti. SKS podpira tudi krepitev bilateralnih odnosov med Avstrijo in Slovenijo za ohranitev in pospeševanje slovenske kulture in slovenskega jezika na Koroškem. SKS se skupaj z Alpsko-jadranskim centrom za čezmejno sodelovanje (AACC) zavzema za čezmejna sodelovanja.

 

Enotna lista

Enotna lista je edina samostojna stranka koroških Slovencev. Stranka je bila ustanovljena leta 1991 z združitvijo Kluba slovenskih občinskih svetnikov in Koroške Enotne liste v nad-regionalno, današnjo EL. Naloge EL v sedemdesetih in deloma tudi osemdesetih letih so bile skoraj izključno v zavzemanju za enakopravnost slovenščine in zastopanju slovenske narodne skupnosti. Danes se uveljavlja kot odprta zbirna stranka slovenske narodne skupnosti, kot tudi regionalna stranka južno-koroškega prostora, ki je odprta tudi za pripadnike večinskega naroda. Vsebinska težišča EL so sledeča: 1. regionalna politika (regionalni razvoj južne Koroške) 2. jezikovna politika (enakopravnost slovenščine) 3. sosedska  politika (čezmejno sodelovanje med Avstrijo in Slovenijo, krepitev dobrega sosedstva).

 

 

Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko-Pavlova hiša

Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko je zastopniška organizacija slovenske manjšine na Štajerskem, ki upravlja Pavlovo hišo v Potrni. Društvo se je ustanovilo leta 1988 in je vedno znova opozarjalo na »pozabljeno manjšino« ter se borilo za njene v državni pogodbi (ADP) utemeljene pravice. 

Kulturni dom Pavlova hiša, kjer je tudi sedež društva, je bil ustanovljen kot hiša povezovanja za na avstrijskem Štajerskem živečo slovensko manjšino in kot hiša kulture za na Štajerskem živečo več- in enojezično prebivalstvo ter tudi kot prostor namenjen interkulturnim srečevanjem med Avstrijo in Slovenijo

 

NOVICE - Slovenski tednik za Koroško

Slovenski tednik na Koroškem Novice izhaja od leta 2003 naprej in je bil zasnovan kot neodvisen skupni tednik vseh koroških Slovencev

 

 

 

Slovenski radijski in televizijski program ORF

 

NEDELJA - Cerkveni

list Krške škofije

Nedelja je slovenski cerkveni list Krške škofije in najstarejši tednik koroških Slovencev. Časopis je ustanovila marca leta 1926 skupina slovenskih duhovnikov. Izdaja ga slovenski dušnopastirski urad Krške škofije.

Nedelja predstavlja jezikovno in kulturno kontinuiteto ter kontinuiteto slovenske identitete ter življenjsko moč slovenske narodne skupnosti, saj se je njena zgodovina slika zgodovine skupnosti. Časopis je bil ustanovljen v času med obema svetovnima vojnama. Leta 1941 so ga nacisti prepovedali, po drugi svetovni vojni pa je bil list ponovno ustanovljen.

Po vojni je postala založnik časopisa Krška škofija. V zadnjih desetletjih se je list spremenil iz tradicionalno verskega in podučnega lista v sodoben medij narodne skupnosti z obširnimi prispevki o kulturi in o lokalnih dogodkih, z mesečno literarno prilogo in z družbeno-kritičnimi tedenskimi komentarji ter s sodobno spletno stranjo. Tako je Nedelja postala eden najpomembnejših časopisov koroških Slovencev.

 

 

Radio AGORA 105,5

Sodelovanje med radijem AGORA 105,5 in ORF-om poteka že od 21. Marca 2004. Z osmimi urami programa omogočajo ORF-u, da doseže slovensko narodno skupnost z javno-pravnim programom. Program se producira v deželnem studiju ORF-a in se oddaja na frekvencah radija AGORA 105,5. Na radiju AGORA 105,5 pa sami producirajo še dodatne štiri ure slovenskega programa. Tako ustvarjajo bogat program tudi v drugem uradnem jeziku Koroške.

 

Krščanska kulturna zveza - KKZ

Krščanska kulturna zveza je ena izmed dveh osrednjih kulturna organizacij koroških Slovencev. Ustanovljena je bila leta 1953 kot naslednica Slovenske krščansko-socialne zveze. Njeno poslanstvo je: 1) uveljavljanje in pospeševanje kulturnih stvaritev, potreb in interesov koroških Slovencev  2) pospeševanje znanosti in raziskovanj na kulturnem področju 3) ustvarjanje izobraževalnih možnosti  4) posredovanje kulturnih dobrin med obema v deželi živečima narodnima skupnostima ter  5) organizacijska in strokovna pomoč kulturnim društvom in skupinam, ki so včlanjene v zvezo. Z bogato ustvarjalnostjo koroških Slovencev seznanja tudi prebivalce Republike Slovenije

 

Slovenska prosvetna zveza - SPZ

SPZ, kot ena od obeh osrednjih kulturnih organizacij, zastopa interese koroških Slovencev na področju kulture. Včlanjenim društvom nudi organizacijsko pomoč ter izvaja različne kulturne projekte. Organizira koncerte in gledališke predstave, izobraževalne seminarje, spodbuja mladinsko in otroško kulturno dejavnost, prireja literarna branja, jezikovne tečaje, skrbi za strokovno izobraževanje kulturnih delavcev in njihovo povezovanje s kulturnimi ustanovami v Sloveniji. Razvija tako kulturno politiko, ki spodbuja moderne izrazne oblike, med- in multietnične koncepte, med- in nadregionalno sodelovanje,  ter si prizadeva za boljše (s)poznavanje slovenskega jezika in kulture pri večinskem narodu. Z bogato ustvarjalnostjo koroških Slovencev seznanja tudi prebivalce Republike Slovenije.

 

Slovenska

gospodarska zveza - SGZ

Slovenska gospodarska zveza je nadstrankarska gospodarska organizacija koroških Slovencev. Ustanovili so jo leta 1988 gospodarstveniki in člani prostih poklicev iz vrst slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Namen združenja je: združevanje slovenskih gospodarstvenikov in gospodarskih strokovnjakov, podpiranje gospodarstva na Južnem Koroškem, svetovanje pri podporah EU, pospeševanje podjetništva, pospeševanje skupnega Alpsko-Jadranskega gospodarskega prostora, informiranje članov o gospodarskih in davčnih zadevah, svetovanje pri čezmejnih gospodarskih dejavnostih med Avstrijo in Slovenijo.

 

Slovenska

športna zveza - SŠZ

Slovenska športna zveza je bila ustanovljena 19. junija 1949, ko se je povezalo devet slovenskih športnih društev iz dvojezičnega ozemlja južne Koroške v Slovensko fizkulturno zvezo (SFZ). Kasneje se je preimenovala v Slovensko športno zvezo. Združuje več kot 30 športnih društev s približno 3000 aktivnimi športniki in športnicami ter skoraj 500 športnimi funkcionarji, športnimi delavci in delavkami, trenerji, pedagogi, itd. Organizira in koordinira športno dejavnost koroških Slovencev. Športna dejavnost v Slovensko športno zvezo včlanjenih društev sega od alpskega in nordijskega smučanja, deskanja, sankanja, odbojke, nogometa, košarke, boksa, namiznega tenisa,
tenisa, atletike, jadralstva tja do planinstva, lovstva, športnega ribištva in šaha.

 

Delovna skupnost privatnih dvo- in večjezičnih vrtcev

Delovna skupnost privatnih dvo- in večjezičnih vrtcev je krovna organizacija vseh devetih zasebnih dvo- in večjezičnih vrtcev na Koroškem in obstaja že večkot 20 let. Zavzemajo se za ustrezno pedagoško in jezikovno izobraževanje otrok in pedagoginj v slovenskem jeziku.

 

Slovenski inštitut na Dunaju

Cilji društva so vzdrževanje stikov med slovensko in avstrijsko kulturo, informiranje javnosti o kulturnih prireditvah, promocija slovenske kulture in umetnosti ter povezovanje Slovencev na Dunaju.

 

Društvo slovenski dvojezični vrtec

Vrtec deluje z elementi Montessori pedagogike v kombinaciji z drugimi sodobnimi pristopi na področju predšolske vzgoje. Njegovo bistvo je, slovenskim predšolskim otrokom na Dunaju, ponuditi okolje, v katerem se nemški in slovenski jezik enakovredno prepletata, dodatno pa lahko otroci uživajo tudi v angleškem programu.

 

Slovenski kulturni center Korotan

Slovenski kulturni center Korotan deluje v javno dobro in je neprofitno društvo.

 

Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju

Klub slovenskih študentov in študentk se trudi, da bi nudil vsaki zanimani osebi, dostop do slovenskega jezika.

 

SID - Slovenska iniciativa Dunaj

Smo društvo Slovencev živečih na Dunaju in naš primarni namen je podpiranje slovenskega kulturnega delovanja, v okolju v katerem živimo, tako za odrasle kot za otroke. Z raznimi projekti in organizacijo vsevrstnih dogodkov želimo povezati na Dunaju živeče Slovence in s tem utrditi slovensko skupnost.

 

Slovenska čitalnica v Gradcu

Slovensko čitalnico pri Štajerski deželni knjižnici v Gradcu so slavnostno odprli 6. junija 2013 tedanji slovenski zunanji minister Karl Erjavec, deželni glavar avstrijske Štajerske mag. Franz Voves, deželni svetnik za kulturo avstrijske Štajerske dr. Christian Buchmann in avstrijski državni sekretar dr. Reinhold Lopatka. Za ustanovitev Slovenske čitalnice je zaslužen predvsem tedanji slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina, pri izpeljavi pa je odločilno pomagala Mariborska univerzitetna knjižnica z direktorico  dr. Zdenko Petermanec. Začetno kvoto že obstoječih slovenskih knjig v deželni knjižnici (iz časa skupne zgodovine) so ob odprtju z darovi knjig občutno zvečale številne slovenske založbe, vsako leto pa se dokupujejo sodobne slovenske izdaje literarnih in strokovnih knjig za odrasle in mladino. Poleg knjig je največja pridobitev možnost uporabe prireditvenega prostora, kjer od sredine leta 2013 redno potekajo dvojezične prireditve slovenskih ustanov v Gradcu oz. na avstrijskem Štajerskem. Na njih se ne predstavljajo le slovenski literarni avtorji, temveč graški publiki približujejo tudi zanimivosti s področja umetnosti, kulture, zgodovine, jezikoslovja in geografije Slovenije. Slovenska čitalnica v Gradcu je torej aktivni prostor srečevanja, kulturne izmenjave in krepitve čezmejnih avstrijsko-slovenskih odnosov.

 

Društvo avstrijsko - slovensko prijateljstvo Gradec

Društvo Avstrijsko-slovensko prijateljstvo Gradec (DASPG ali VÖSFG) je le slabo poldrugo leto mlajše od države Slovenije. Ustanovljeno je bilo konec leta 1992 v Gradcu (kot naslednik društva Triglav) z namenom, da bi s kulturnimi projekti, sodelovanjem s slovenskimi društvi in srečanji prebivalcev obeh sosednjih držav negovali in poglabljali kulturne, literarne, umetnostne in prijateljske odnose med prebivalci Slovenije in avstrijske Štajerske, omogočali sporazumevanje in učenje jezika, preprečevali nesporazume ter spodbujali poznavanje sosednje dežele. Društvo je ponosno na svoje bogato tridesetletno delovanje, ki je pustilo veliko sledi na obeh straneh meje. Ustanovni člani so bili večinoma Slovenci, živeči na avstrijskem in slovenskem Štajerskem, danes pa je članstvo precej bolj pestro (trenutno imajo 115 članov) – od koroških Slovencev prek Slovencev, rojenih v Sloveniji, do Avstrijcev brez slovenskih korenin.

Od ustanovitve Slovenske čitalnice v Gradcu društvo tesneje sodeluje z drugimi slovenskimi društvi in organizacijami na avstrijskem Štajerskem, s katerimi sooblikujejo slovenski kulturni program v Gradcu. Predsednica društva je ga. Kasilda Bedenk.

Jezikovni inštitut Slovenščina v Gradcu

Tečaji slovenščine v Gradcu so sprva več kot 10 let potekali pod okriljem Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju, poleti 2015 pa je bil ustanovljen jezikovni inštitut Slowenisch in Graz / Slovenščina v Gradcu, ki izvaja tečaje slovenščine za odrasle in otroke v prostorih na Brockmanngasse 7 pa tudi prek spleta. Vsako poletje sredi avgusta organizirajo večdnevni poletni tečaj v Sloveniji, na katerem utrjujejo med letom usvojeno jezikovno znanje in spoznavajo deželo, njene prebivalce in kulturo. V sodelovanju s Kulturnim društvom Člen 7 za avstrijsko Štajersko potekajo na inštitutu tudi igralne urice slovenščine za predšolske otroke. Inštitut je z leti postal pomembna graška stična točka vseh, ki jih zanimata slovenščina in Slovenija.

 

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Skip to content