Back to Top

Slovenci so v Republiki Hrvaški uradno priznana narodna manjšina. Kot avtohtona narodna skupnost živijo na območju severne Istre, reškega zaledja, Gorskega Kotarja, Med(ži)murja, Obkolpja in Obsotelja. Večina pripadnikov slovenske narodne skupnosti pa živi v mestih zunaj navedenih obmejnih območij; tja pa so se priselili zaradi zaposlitve, službovanja v različnih armadah - od Avstro-Ogrske, do staro in novo jugoslovanske - ter zaradi šolanja (v Zagrebu, Varaždinu, na Reki itd). Na hrvaškem popisu prebivalstva leta 1991 se je za Slovence opredelilo 22.396 oseb, na popisu leta 2001 pa se je to število skorajda prepolovilo, saj se je za Slovence opredelilo le še 13.173 oseb, leta 2011 pa komaj 10.517 oseb. Nobenega dvoma ni, da je dejansko število etničnih Slovencev na Hrvaškem v resnici znatno višje. 

Do osamosvojitve in demokratizacije Republike Hrvaške Slovenci niso imeli statusa manjšine.  Nova ustava iz leta 1990 je omenjala tudi slovensko manjšino in zagotavljala njeno zaščito. Hrvaška je svojo ustavo nato spremenila ter dopolnila leta 1997 in iz besedila izpustila slovensko manjšino. Svojo ustavo pa je Hrvaška ponovno spremenila leta 2010 in Slovence znova vrnila vanjo. Ustavna določila o pravicah manjšin konkretizira Ustavni zakon o pravicah narodnih manjšin na Hrvaškem iz leta 2002.  Čeprav zakon teoretično nudi širok diapazon pravic na področjih politike, manjšinske samouprave, izobraževanja, kulture in medijev, pa so Slovenci - zaradi svojega (relativno!) nizkega števila, razpršene poselitve, premajhne politične angažiranosti in precej visoke stopnje asimiliranosti - v praksi uspeli uveljaviti le malo od teh pravic.  

Slovenci imajo tudi pravico do izvolitve svojega poslanca v saboru, a le skupaj z Albanci, Črnogorci, Makedonci in Bošnjaki. Ker so ostale skupnosti številčnejše, Slovenci do sedaj niso uspeli izvoliti svojega kandidata; drži pa, da so to zares poskušali enkrat samkrat.   

Hrvaška manjšinam daje tudi možnost izvolitve svetov narodnih manjšin, ki so sistemski politično-samoupravni organi. Slovenci so se na vseh dosedanjih volitvah spoprijemali predvsem z zagotovitvijo potrebnega števila podpisov narodno opredeljenih volivcev za vložitev kandidatnih list.

Sveti obstajajo na regionalni in lokalni ravni. V županijah, kjer živi vsaj 100 Slovencev imajo ti pravico do izvolitve svojega individualnega zastopnika, v županijah kjer jih živi nad 500 (in v občinah oziroma mestih kjer jih živi nad 200), pa imajo Slovenci pravico do izvolitve sveta. Predstavnik slovenske manjšine je član Sveta narodnih manjšin pri Vladi Republike Hrvaške, ki ni voljeno telo, ima pa precejšen vpliv na manjšinsko politiko države in tudi deli državna finančna proračunska sredstva.

Hrbtenica slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem so slovenska društva, kjer se Slovenci, kakor tudi člani njihovih družin in prijatelji, srečujejo ter gojijo različne aktivnosti. Na Hrvaškem deluje petnajst slovenskih kulturnih društev in eno slovensko gospodarsko društvo. Društva so povezana v krovno organizacijo, Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem. Nekatera društva nekajkrat letno izdajajo tudi svoja glasila.

Hrvaška zakonodaja manjšinam daje pravico do pouka v maternem jeziku na predšolskem, osnovnošolskem in srednješolskem nivoju. Ta pravica se postopoma uveljavlja, saj lahko šolarji na vse več šolah izberejo slovenščino kot obvezni izbirni predmet (t.i. zakonski C-model). Hkrati pa se slovenščino marsikje poučuje tudi v obliki dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture z učiteljicami iz Slovenije.

Edina slovenska skupnost, ki je deležna tudi verske oskrbe v slovenskem jeziku, je zagrebška. Duhovnik prihaja iz Slovenije.

Dogodki Slovencev na Hrvaškem v mesecu septembru

Predstavljamo spored dogajanj, ki so načrtovana v slovenskih društvih na Hrvaškem v septembru 2020. Zaradi trenutnih epidemioloških razmer so dogajanja zelo omejena. Pred samim dogodkom in za podrobnejše informacije prosimo kontaktirajte posamezna društva, saj lahko zaradi trenutne epidemiološke situacije pride

Srečanje ministrice Jaklitsch z novoizvoljeno poslanko hrvaškega sabora gospo Barbaro Antolić Vupora

  Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je danes obiskala novoizvoljena poslanka hrvaškega sabora gospa Barbara Antolić Vupora, ki je tudi zelo aktivna članica slovenske narodne manjšine. Ministrica Jaklitsch ji je še osebno čestitala za ta uspeh, pogovor

Brezplačni spletni slovensko - hrvaški poslovni forum z B2B srečanji

Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z Javno agencijo SPIRIT Slovenija, Hrvaško gospodarsko zbornico in EEN organiziramo »Slovensko – hrvaški poslovni forum« z B2B srečanji med zainteresiranimi poslovneži. Spletni poslovni dogodek se bo odvil na platformi »Go Global – Go Virtual«, ki so jo pripravili kolegi s hrvaške

Ministrica dr. Helena Jaklitsch na prvem uradnem obisku pri Slovencih na Hrvaškem

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je danes, 17. junija, odpravila na prvi celodnevni uradni obisk zunaj Slovenije. Obiskala je slovensko manjšino na Hrvaškem. V prvem delu je obiskala predstavnike slovenske skupnosti v Gorskem

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je krovna organizacija vseh slovenskih društev na Hrvaškem.

Njena osnovna naloga je organizacija, združevanje in povezovanje vseh slovenskih društev na Hrvaškem ter oblikovanje skupnih stališč do Republike Slovenije in Republike Hrvaške. 

Položaj Slovencev na Hrvaškem se je spremenil leta 1991, ko je razpadla Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ) in sta nastali novi državi, Slovenija in Hrvaška. Tedaj so Slovenci na Hrvaškem postali nacionalna manjšina.

Zaradi nove ureditve je med Slovenci na Hrvaškem nastala močna potreba po povezovanju. 30. januarja leta 1992 je nastala Zveza Slovencev v Republiki Hrvaški. Njen predsednik je bil Vinko Žibert iz Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom Bazovica na Reki, kjer je bil tudi sedež zveze.

Štiri leta pozneje, leta 1996, je na pobudo delegatov Slovenskega doma Zagreb zveza dopolnila svoj statut in se preimenovala v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem. Sedež zveze se je preselil v Zagreb, novi predsednik pa je postal Darko Šonc, predsednik Kulturno-prosvetnega društva Slovenski dom iz Zagreba.

Na volilni skupščini leta 2018 je nova predsednica postala Barbara Riman z Reke.

 

Društvo slovenski dom Zagreb

Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom v Zagrebu nepretrgano deluje že od leta 1929. Društvo je na območju današnje Republike Hrvaške delovalo v štirih državnih tvorbah, od obdobja Kraljevine Jugoslavije do Republike Hrvaške.

Različne politične okoliščine so narekovale načine in omejitve njegovega delovanja. Prvo obdobje je posebej zanimivo, saj so se tedaj postavljali temelji društva, ki so bili dovolj trdni, da so prenesli vse težave, ki so društvo spremljale na njegovi dolgoletni poti.
Ustanovitelj društva, ki se je takrat imenovalo Narodna knjižnica in čitalnica, je bil dr. Fran Zavrnik.

Za rojstni dan društva se šteje 9.11.1929, ko je pravila Narodne knjižnice in čitalnice potrdil «Veliki župan zagrebške oblasti».
V času med prvo in drugo svetovno vojno je bilo delovanje društva zelo plodno in je povezalo skoraj vse zagrebške Slovence in njihove prijatelje. Med drugo svetovno vojno, ko je delovanje društva prepovedala tedanja oblast Neodvisne države Hrvaške, društveni duh ni povsem ugasnil, saj so zagrebški Slovenci v društvenih prostorih pomagali rojakom, ki so bili izgnani iz Slovenije. V letih po drugi svetovni vojni je društvo doživelo veliko vzponov in padcev, preživljalo je težke dneve zaradi občasnih notranjih razdorov, ki so bili posledica družbenih in državnih sprememb. Po razpadu SFRJ ter nastanku Republike Slovenije in Republike Hrvaške je društvo svoje delovanje usmerilo k uresničitvi ideje, da bi Slovenski dom postal dom vseh Slovencev v Zagrebu in vseh tistih, ki se radi družijo z njimi. Ta ideja je močno živa v srcih članov društva in njihovih prijateljev.

V osmih desetletjih delovanja je doživelo veliko vzponov in padcev, vendar je ostalo stičišče zagrebških Slovencev in njihovih prijateljev.
Društvo ponosno ohranja slovenstvo v Zagrebu.

 

Slovenski dom, Kulturno prosvetno društvo „Bazovica“, Reka

Slovence na Reki zgodovinski viri omenjajo že v 15. stoletju. V začetku 19. stoletja je šestina prebivalstva doma govorila v enem od slovenskih narečij. Po drugi svetovni vojni je Reka postala največje pristanišče in industrijsko središče, kar je sprožilo nov val priseljevanja Slovencev na to območje.

Slovenci na Reki so se organizirano prvič zbrali jeseni 1947, na pobudo učiteljice Zore Ausec, in ustanovili Slovensko kulturno-prosvetno društvo. Poimenovali so ga po kraju Bazovica, kjer so padle prve slovenske žrtve fašizma. Člani so skozi čas dosegali pomembne uspehe na glasbenem, plesnem in dramskem področju.

Ko so nekdanje republiške meje postale državne, so Slovenci na Reki postali nacionalna manjšina v tuji državi, zato je potreba po pripadnosti svojemu narodu naraščala. Slovenski dom Bazovica je na široko odprl vrata vsem, ki so začutili, da bodo v njem lahko doživeli delček domačega kraja, govorili v maternem jeziku in se ukvarjali z ljubiteljsko kulturo, da bi ohranili ljudske običaje.
KPD Bazovica v novi državi Hrvaški ni več zgolj mesto za ljubitelje slovenske kulture. S konzularnimi dnevi, ki potekajo v organizaciji slovenskega veleposlaništva na Hrvaškem, in vsesplošnimi informacijami o Sloveniji, je prerasel v pravo informacijsko središče za rojake s širšega območja Kvarnerja, otokov, Istre in Gorskega Kotarja.

Društvo ima 2500 registriranih članov, mnogi med njimi delujejo v vsaj eni izmed enajstih ljubiteljskih skupin, ki so (vsaka zase) zelo aktivne. Te skupine so:

  • Mešani pevski zbor
  • Dramsko-recitatorska skupina
  • Planinska skupina
  • Folklorna skupina
  • Plesna skupina
  • Fotografska skupina
  • Mladinska skupina
  • Glasbena skupina
  • Skupina za raziskovanje slovenske kulturne dediščine
  • Likovna skupina

V naših prostorih pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS poteka tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika s kulturo.
V prostorih Slovenskega doma KPD Bazovica je bila spomladi 2017 odprta prva raziskovalna enota Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane na Hrvaškem.

Društvo je izdalo več knjig, med njimi dvojezično znanstveno monografijo z naslovom Slovenski dom KPD Bazovica (v slovenščini in hrvaščini), ter zgoščenki Mešanega pevskega zbora KPD Bazovica.

 

Kmetijska izobraževalna skupnost - KIS Gorski Kotar

Društvo Kmetijska izobraževalna skupnost - KIS Gorski kotar je edino društvo Slovencev na Hrvaškem, ki deluje na gospodarskem področju.  Kot samostojno društvo obstaja od leta 2014, še prej pa je nekaj let delovalo kot kmetijska sekcija Slovenskega kulturnega društva Gorski kotar. Področje njegovega delovanja je zelo razvejano. Ukvarja se z velikim številom stvari, od pridelave zelenjave in povrtnin v lastnem rastlinjaku, ki so ga postavili s finančno pomočjo Urada, do izvajanja številnih izobraževalnih projektov s področja kmetijstva, kjer tesno in plodno sodelujejo s Kmetijskim zavodom Ljubljana. Skupaj z društvom Trbuhovica pripravijo vsako leto veliko ter odmevno turistično prireditev, ki v Prezid privabi številne obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije, pa tudi Hrvaške.   

Društvo ima okrog 50 aktivnih članov, ki se tudi sicer bavijo s kmetijstvom

 

Slovensko društvo Ajda, Umag

SKD Ajda je najmlajše slovensko kulturno društvo na Hrvaškem, ustanovljeno leta 2011. Je član Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in Koordinacije istrskih slovenskih kulturnih društev.

Društvo ohranja slovenščino, slovensko kulturo in identiteto, tako s svojim delom kot z branjem slovenskih knjig, ustanavljanjem slovenskih literarnih kotičkov v knjižnicah in organizacijo tečajev slovenskega jezika. Uveljavilo se je v kulturnem življenju Umaga in okolice. Nastopa tudi drugod v Istri in na Hrvaškem, v Sloveniji in v BiH.

Člani društva so dvakrat gostovali v oddaji Dobro jutro RTV Slovenija. 16. junija 2015 so v ljubljanskem studiu zapeli pesem Škrjanček, po kateri so postali prepoznavni, 7.9.2016 pa je televizijska ekipa v Umagu posnela predstavitev drauštva; zbor je prepeval slovenske ljudske pesmi, miza je bila prepolna tradicionalnih jedi in sladic. Tudi RTV Koper-Capodistria delovanje društva spremlja od samih začetkov, snema oddaje o dogodkih v društvu in objavlja prispevke o Ajdi na portalu za Slovence v zamejstvu in po svetu (http://svsd.rtvslo.si/).
Štirje osrednji tradicionalni dogodki za društvo so: Prešernov dan z gostovanjem znanega slovenskega pisatelja, svečani koncert zbora Ajda in gostujočih umetnikov ob majski obletnici delovanja društva, udeležba na čezmejnem srečanju slovenskih kulturnih društev iz hrvaške, slovenske in italijanske Istre, sodelovanje na Dnevih slovenske kulture v Istri tretji teden oktobra, ko se na sedežu istrskih slovenskih kulturnih društev vsak dan nekaj dogaja: koncert, balet, literarni večer, dramska predstava, film.
Najbolj prepoznavna skupina v društvu je Ženski pevski zbor Ajda. Sestavlja ga 20 ljubiteljskih pevk pod vodstvom Vesne Car. Začetki so bili spontani; članice društva so po vsaki prireditvi prepevale ljudske pesmi, resne vaje pa so se začele po gostovanju sarajevske Camerate slovenice in povabilu na Cankarjeve dneve v Sarajevo. Od takrat se nastopi kar vrstijo. Leta 2017 je zbor prvič nastopil na prireditvi Primorska poje in odprl koncertni večer 3. marca na Dobrovem.

Literarna skupina o vseh dogajanjih poroča na FB in v različnih časopisih.

Kulinarična skupina pod vodstvom Monike Vračar po vsaki prireditvi predstavi tradicionalne slovenske jedi in sladice; posebej znana je po dobri slovenski potici.

Folklorna skupina pod vodstvom Evelin Semeši je prvič nastopila na vseslovenskem srečanju v Opatiji in dobila velik aplavz.

 

Slovensko društvo Istra, Pulj

Slovensko kulturno društvo Istra iz Pulja je bilo ustanovljeno junija leta 2001. Prve pobude za ustanovitev društva so se porodile že veliko prej. Leta 1993 se je približno sto Slovencev zbralo v mestnem odboru Gregovica in ustanovljena je bila Unija Slovencev Istrske županije. Predsednik je bil Andrej Velkavrh, namestnika pa Vinko Knez in Marija Langer. Delovanje Unije je zamrlo, slovenska skupnost pa je spet kulturno zaživela z ustanovitvijo društva. Predsednica je Danica Avbelj.     

 

Slovensko društvo Triglav, Split

SKD Triglav je bil ustanovljen 9. maja 1992. Prvi predsednik je bil Boštjan Matjaž Kordiš. Ustanovnih članov je bilo 350. Število članov se je povzpelo na skoraj 1400, vendar je aktivnega članstva manj; to se ves čas vrti okoli 350.

Po večkratnih selitvah se je društvo ustalilo v zelo primernih, lepih prostorih na Kmanu.

Društvo je član krovne organizacije Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.

Triglav povezuje Slovence v Splitu, okolici in na Hrvaškem, spodbuja medsebojno spoznavanje in druženje, vzpostavlja društvene in kulturne vezi s Slovenijo ter tudi z okoljem, kjer deluje.

Ohranja in krepi slovensko samozavest, identiteto, slovenski jezik, neguje običaje, kulturno dediščino in kulturno-zgodovinske vrednote.
Skrbi za različne oblike pomoči in obveščanja, pripravlja kulturna, znanstvena in strokovna srečanja, sodeluje na tribunah, prireditvah in drugih oblikah druženja in združevanja.

Z gledališkimi, glasbenimi in folklorno-plesnimi prireditvami, razstavami, literarnimi večeri in predavanji spodbuja in razvija slovensko kulturno dejavnost, jo utrjuje v življenjskem okolju ter jo tako bogati in plemeniti.

V društvu delujejo:

– mešani pevski zbor, ki ga vodi Tatjana Kurajica,

– slikarska skupina, vodi jo Ivan Kosmos,

– sekcija klekljanja idrijske čipke, ki jo vodi Katica Kaštelan,

– planinska sekcija, vodi jo Ana Šušmelj,

– otroška sekcija Kekec, voditeljici Lile Mužinić in Vera Hrga,

– dopolnilni pouk slovenskega jezika vodi učiteljica Vera Hrga,

– četrtletno izhaja glasilo Planika, urednica je Vera Hrga,

– v društvenih prostorih je tudi zelo bogata knjižnica, ki jo vodi Ana Matusinović.

 

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.