Hrvaška – slovenci.si

Slovenci so v Republiki Hrvaški uradno priznana narodna manjšina. Zgodovinsko so prisotni predvsem na območju severne Istre, reškega zaledja, Gorskega kotarja in Medžimurja ter ob Kolpi in Sotli. Dolgotrajna slovenska prisotnost je značilna tudi za Varaždinsko in Krapinsko-zagorsko županijo. Pomemben del skupnosti se je z migracijami oblikoval tudi v večjih urbanih središčih. Razlogi za priseljevanje so bili različni – od dela, šolanja in študija do političnih in prisilnih preselitev ter osebnih in družinskih razlogov.

Po podatkih hrvaških popisov prebivalstva se je leta 1991 za Slovence opredelilo 22.376 oseb, leta 2011 10.517 oseb, ob zadnjem popisu leta 2021 pa 7.729 oseb. Slovenščino je leta 2021 kot materni jezik navedlo 7.620 prebivalcev. Popisni podatki kažejo na dolgoročno zmanjševanje števila prebivalcev, ki se narodnostno opredeljujejo kot Slovenci, ter na razpršeno poselitev skupnosti po Hrvaški.

Pomemben del slovenske skupnosti živi na slovensko-hrvaškem obmejnem območju. Leta 2021 je bilo največ pripadnikov slovenske narodne manjšine v Primorsko-goranski županiji (1.575) in Istrski županiji (1.515). Prav tam je tudi najgostejša mreža slovenskih društev in organizacij, različne oblike organiziranega delovanja pa so razvite tudi drugod po Hrvaški.

Pravni položaj slovenske narodne manjšine temelji na Ustavi Republike Hrvaške, Ustavnem zakonu o pravicah narodnih manjšin in drugi področni zakonodaji. Slovenci so bili leta 1990 navedeni med narodnimi manjšinami, leta 1997 iz besedila ustave izpuščeni, z ustavnimi spremembami leta 2010 pa ponovno vključeni. Zakonodaja zagotavlja okvir za politično predstavništvo, izobraževanje, kulturo, uporabo jezika ter sodelovanje pri odločanju na lokalni in regionalni ravni.

Pripadniki slovenske narodne manjšine sodelujejo pri volitvah poslanca v Hrvaški sabor, ki ga v XII. volilni enoti volijo skupaj s pripadniki albanske, bošnjaške, črnogorske in makedonske narodne manjšine. Na lokalni in regionalni ravni njihove interese zastopajo sveti in predstavniki slovenske narodne manjšine.

Pomemben steber organiziranega življenja so slovenska kulturna društva in druge organizacije, ki delujejo v različnih delih Hrvaške. Povezuje jih Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, ki usklajuje njihovo delovanje, spodbuja skupne projekte in zastopa skupne interese slovenske skupnosti. Poleg kulturnih dejavnosti se razvijajo tudi dejavnosti na področju gospodarstva, kmetijstva, izobraževanja in čezmejnega sodelovanja.

Pomembno vlogo pri ohranjanju slovenske identitete imata slovenski jezik in izobraževanje. Slovenščina se na Hrvaškem poučuje tudi po modelu C, v okviru katerega učenci obiskujejo predmet Slovenski jezik in kultura. Leta 2025 je bil sprejet poseben kurikul za ta predmet v osnovnih in srednjih šolah, ki določa cilje, vsebine in način izvajanja pouka slovenskega jezika in kulture. Poleg modela C poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, ki ga podpira Republika Slovenija in se pogosto izvaja v sodelovanju s slovenskimi društvi ter je namenjen otrokom, mladostnikom in odraslim. Različne oblike učenja slovenskega jezika in kulture se med seboj dopolnjujejo ter prispevajo k ohranjanju in uporabi slovenščine ter njenemu prenosu na mlajše generacije.

Slovenska skupnost na Hrvaškem svojo identiteto ohranja in razvija z društvenim, kulturnim in gospodarskim povezovanjem, slovenskim jezikom in izobraževanjem, političnim predstavništvom ter čezmejnim sodelovanjem. S tem ohranja povezanost s Slovenijo ter prispeva k ohranjanju slovenskega jezika, kulture in kulturne dediščine na Hrvaškem.

DOPOLNILNI POUK SLOVENŠČINE

PRISTOJNO VELEPOSLANIŠTVO

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem (ZSDH) je krovna organizacija slovenskih društev na Hrvaškem, ki povezuje in usklajuje njihovo delovanje ter zastopa skupne interese slovenske skupnosti v odnosu do institucij Republike Hrvaške in Republike Slovenije. Pomemben del njenega delovanja je namenjen ohranjanju slovenskega jezika, kulture, kulturne dediščine in narodne identitete ter spodbujanju sodelovanja med društvi.

Zveza je bila ustanovljena 30. januarja 1992 kot Zveza Slovencev v Republiki Hrvaški. Njen prvi sedež je bil na Reki. Leta 1996 je dopolnila statut in se preimenovala v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem, njen sedež pa je danes v Zagrebu.

ZSDH je osrednja povezovalna organizacija slovenske skupnosti na Hrvaškem ter spodbuja skupne kulturne, izobraževalne in druge projekte slovenskih društev in organizacij.

Aktualno dogajanje

Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb

Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb je najstarejše slovensko društvo na Hrvaškem in neprekinjeno deluje od leta 1929. Za začetek njegovega delovanja velja 9. november 1929, ko so bila potrjena pravila Narodne knjižnice in čitalnice. Leta 1936 se je društvo preimenovalo v Narodni dom, po drugi svetovni vojni pa je nadaljevalo delovanje pod imenom Slovenski dom oziroma Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom. Sedanje ime uporablja od leta 1994.

Društvo je pomembno kulturno in povezovalno središče Slovencev v Zagrebu ter skrbi za ohranjanje slovenskega jezika, kulture, kulturne dediščine in narodne identitete. Pripravlja kulturne in izobraževalne dogodke, predavanja, razstave in srečanja ter sodeluje z ustanovami in društvi na Hrvaškem in v Sloveniji.

Pomemben del delovanja predstavljata knjižnična in založniška dejavnost, društvo pa izdaja tudi glasilo Novi odmev. S svojim dolgoletnim delovanjem ostaja pomembno stičišče zagrebških Slovencev in njihovih prijateljev ter prostor medgeneracijskega povezovanja.

Aktualno dogajanje

Slovenski dom, Kulturno prosvetno društvo Bazovica Reka

Slovenski dom – Kulturno prosvetno društvo Bazovica Reka je bilo ustanovljeno leta 1947 in je eno osrednjih kulturnih in povezovalnih središč Slovencev na Hrvaškem. Ime je dobilo v spomin na bazoviške žrtve iz leta 1930. Od leta 1950 deluje v Slovenskem domu na Podpinjolu na Reki.

Društvo razvija raznovrstno kulturno in ljubiteljsko dejavnost. V njegovem okviru delujejo mešani pevski zbor, folklorna, dramsko-recitatorska, glasbena, likovna, fotografska, plesna, mladinska in planinska skupina ter skupina za raziskovanje slovenske kulturne dediščine. V prostorih društva poteka tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture.

Aktualno dogajanje

Kmetijska izobraževalna skupnost - KIS Gorski Kotar

Kmetijsko izobraževalna skupnost – KIS Gorski kotar kot samostojno društvo deluje od leta 2014. Osredotoča se na razvoj kmetijstva, izobraževanja in podeželja ter povezovanje kmetovalcev in strokovnih ustanov z obeh strani slovensko-hrvaške meje. Organizira strokovna izobraževanja, delavnice in izmenjave dobrih praks. Pomemben razvojni projekt društva je Vzorčna turistično-izobraževalna kmetija Gorski kotar v Prezidu, ki je zasnovan kot prostor izobraževanja, povezovanja ter razvoja kmetijskih in turističnih dejavnosti.

Aktualno dogajanje

Slovensko društvo Ajda Umag

Slovensko kulturno društvo Ajda Umag je bilo ustanovljeno leta 2011 in povezuje Slovence na območju Umaga in širše Istre. Pripravlja kulturne in literarne večere, koncerte ter druga srečanja in sodeluje pri Dnevih slovenske kulture v Istri. V društvu delujejo Ženski pevski zbor Ajda, folklorna in literarna skupina. Posebno pozornost namenja tudi ohranjanju in učenju slovenskega jezika ter s svojim delovanjem prispeva k ohranjanju slovenske kulture in identitete ter povezovanju skupnosti s Slovenijo.

Aktualno dogajanje

Slovensko društvo Istra Pulj

Slovensko kulturno društvo Istra iz Pulja je bilo ustanovljeno leta 2001 in povezuje Slovence v Pulju in širši Istri. Pripravlja kulturne prireditve, koncerte, razstave in literarne dogodke ter sodeluje z društvi in ustanovami na Hrvaškem in v Sloveniji. Na pobudo društva je bila ustanovljena Koordinacija slovenskih društev v Istri, ki povezuje slovenska društva na območju Istre in v okviru katere društvo sodeluje tudi pri Dnevih slovenske kulture v Istri. Pomemben del delovanja društva predstavljajo Mešani pevski zbor Encijan, ustvarjalne dejavnosti ter pouk slovenskega jezika. Društvo izdaja tudi glasilo Mavrica, ki predstavlja življenje, kulturno ustvarjanje in dejavnosti slovenske skupnosti v Istri. S svojim delovanjem prispeva k ohranjanju slovenskega jezika, kulture in identitete ter povezovanju Slovencev v istrskem prostoru.

Aktualno dogajanje

Slovensko društvo Triglav Split

Slovensko kulturno društvo Triglav Split je bilo ustanovljeno leta 1992 kot prvo slovensko društvo na Hrvaškem po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške. Povezuje Slovence v Splitu in širši Dalmaciji ter pripravlja kulturne prireditve, razstave, literarne večere in druga srečanja. Med prepoznavnimi dejavnostmi so mešani pevski zbor, klekljanje idrijske čipke ter likovno in drugo ustvarjanje. Društvo izdaja tudi glasilo Planika, v njegovih prostorih pa deluje knjižnica s slovenskim gradivom. S svojim delovanjem ohranja slovensko kulturo in krepi vezi s Slovenijo.

Aktualno dogajanje

Slovensko društvo Lipa Dubrovnik

Slovensko kulturno društvo Lipa Dubrovnik je bilo ustanovljeno leta 2001 in povezuje Slovence ter njihove potomce v Dubrovniku in Dubrovniško-neretvanski županiji. Pripravlja kulturne prireditve, literarne večere, predstavitve slovenskih avtorjev in druga srečanja ter sodeluje z društvi in ustanovami na Hrvaškem in v Sloveniji. Pomemben del njegovega delovanja predstavljata dramska in gledališka dejavnost ter skrb za ohranjanje slovenskega jezika, tudi z občasnimi tečaji slovenščine. S svojim delovanjem krepi prepoznavnost slovenske kulture na jugu Hrvaške.

Slovensko društvo Snežnik Lovran

Slovensko kulturno-prosvetno društvo Snežnik Lovran je bilo ustanovljeno leta 2005 in povezuje Slovence na območju Lovrana in Liburnije. Pripravlja kulturne dogodke, srečanja ter ustvarjalne in etnološke dejavnosti ter sodeluje z drugimi slovenskimi društvi na Hrvaškem in v Sloveniji. Vključuje se tudi v Dneve slovenske kulture v Istri. Pomemben del njegovega delovanja je Liburnijska priloga, ki izhaja od leta 2006 in spremlja življenje ter dejavnosti slovenske skupnosti na območju Lovrana in okolice.

Aktualno dogajanje

Slovensko društvo Lipa Zadar

Slovensko kulturno društvo Lipa Zadar je bilo ustanovljeno leta 2004 in povezuje Slovence ter njihove potomce v Zadru in širši Zadrski županiji. Pripravlja kulturna srečanja, razstave, literarne in druge dogodke ter sodeluje z društvi in ustanovami na Hrvaškem in v Sloveniji. Pomemben del delovanja sta dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture ter Likovna kolonija Jože Arzenšek v Turnju, ki povezuje ustvarjalce iz Hrvaške in Slovenije. V društvu razvijajo tudi literarno, fotografsko in planinsko dejavnost ter tako prispevajo k ohranjanju slovenske kulture, jezika in povezanosti skupnosti v severni Dalmaciji.

Aktualno dogajanje

Kulturno društvo Slovenski dom Karlovec

Kulturno društvo Slovenski dom Karlovec je bilo ustanovljeno leta 2006 in povezuje Slovence v Karlovcu in Karlovški županiji. Tesno sodeluje z Mestno knjižnico Ivana Gorana Kovačića, osrednjo knjižnico za Slovence na Hrvaškem. Pripravlja literarne večere, razstave, delavnice in druge kulturne dogodke ter posebno pozornost namenja slovenskemu jeziku in književnosti. Z različnimi dejavnostmi in publikacijami prispeva k ohranjanju slovenske kulturne dediščine in vezi s Slovenijo.

Društvo Slovencev Labin

Društvo Slovencev Labin je bilo ustanovljeno leta 2006 in povezuje Slovence na območju Labina in širše Labinščine. Pripravlja kulturna srečanja, predstavitve, razstave in druge dogodke, s katerimi ohranja slovensko kulturo, kulturno dediščino in narodno identiteto. Sodeluje tudi z drugimi slovenskimi društvi v Istri.

Slovensko kulturno društvo Stanko Vraz Osijek

Slovensko kulturno društvo Stanko Vraz Osijek je bilo ustanovljeno leta 2006 in povezuje Slovence v Osijeku in širši Slavoniji. Pripravlja kulturne prireditve, srečanja ter izobraževalne in druge dejavnosti, s katerimi ohranja slovenski jezik, kulturo in kulturno dediščino. Sodeluje z drugimi slovenskimi društvi na Hrvaškem in s partnerji v Sloveniji ter prispeva k prepoznavnosti slovenske skupnosti v vzhodnem delu Hrvaške.

Aktualno dogajanje

Slovensko kulturno društvo Lipa Buzet

Slovensko kulturno društvo Lipa Buzet je bilo ustanovljeno leta 2007 in povezuje Slovence na območju Buzeta in severne Istre. Pripravlja kulturne in glasbene prireditve, ustvarjalne delavnice ter sodeluje z drugimi slovenskimi društvi na Hrvaškem in v Sloveniji. Redno se vključuje v Dneve slovenske kulture v Istri. Med njegovimi dejavnostmi so vokalno-instrumentalno in likovno ustvarjanje, učenje harmonike ter slovenskega jezika in kulture, s čimer prispeva k ohranjanju slovenske identitete.

Slovensko kulturno društvo Oljka Poreč

Slovensko kulturno društvo Oljka Poreč je bilo ustanovljeno leta 2007 z namenom povezovanja Slovencev na Poreškem ter ohranjanja slovenske kulture, dediščine in narodne identitete. Pripravlja kulturne prireditve, srečanja in gostovanja ter sodeluje s slovenskimi društvi na Hrvaškem in v Sloveniji. Redno se vključuje tudi v Dneve slovenske kulture v Istri.

Aktualno dogajanje

Slovensko kulturno društvo Nagelj Varaždin

Slovensko kulturno društvo Nagelj Varaždin je bilo ustanovljeno leta 2008 in povezuje Slovence na območju Varaždina in Varaždinske županije. Pripravlja kulturne, literarne in strokovne dogodke, koncerte in srečanja, pomemben del njegovega delovanja pa predstavlja tudi pevski zbor Nagelj. Društvo ima posebno vlogo pri uveljavljanju slovenskega jezika v izobraževanju, saj je bilo med pobudniki uvedbe slovenščine na Drugi gimnaziji Varaždin ter je sodelovalo pri širjenju učenja slovenskega jezika in kulture na več šol v Varaždinski in Medžimurski županiji.

Aktualno dogajanje

Združenje za gospodarstvo Rast

Združenje za gospodarstvo Rast je bilo ustanovljeno leta 2024 z namenom povezovanja slovenskih podjetnikov in obrtnikov na Hrvaškem ter krepitve gospodarskega sodelovanja s Slovenijo. Spodbuja poslovno mreženje, izmenjavo informacij in razvoj novih gospodarskih priložnosti ter organizira strokovna in poslovna srečanja. Sodeluje tudi z zamejskimi gospodarskimi organizacijami in spodbuja vključevanje mladih v čezmejne podjetniške in izobraževalne pobude.

Aktualno dogajanje

NOVICE SLOVENCEV ZUNAJ MEJA

Srečanje z AGRASLOMAK na sejmu AGRA

Na sejmu AGRA v Gornji Radgoni je danes potekalo srečanje predstavnikov koordinacije AGRASLOMAK z ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko, ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Janezom Ciglerjem Kraljem, državno sekretarko na Uradu Vlade…

Tiskovna izjava Narodnega sveta koroških Slovencev: Smrt dvojezičnih sodišč

Spodaj objavljamo tiskovno izjavo Narodnega sveta koroških Slovencev. Narodni svet koroških Slovencev je neprestano poudarjal, da člen VII Avstrijske državne pogodbe na področju sodstva ni izpolnjen ali pa vsaj ne v celoti. Tako je ugledni dvojezični sodnik in visoki funkcionar UEFA, dr.…

Bralna delavnica z Nikom Škrlecem za učence slovenščine v Avstriji

Nik Škrlec razkril skrivnost učenja števila pi Učitelji Tatjana Vučajnk (Inštitut za slavistiko Univerze v Celovcu; učiteljica slovenščine za učence slovenske narodnosti v Gradcu), Judita Babnik (učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine na Dunaju) in Rajko Tekalec (učitelj dopolnilnega pouka slovenščine v Švici,…

Večer slovenskega jezika v Domu Sodalitas, Tinje

Novembra 2025 je v Domu Sodalitas V Tinjah na avstrijskem Koroškem potekal Pogovorni večer o slovenskem jeziku, duši naroda. Spodaj objavljamo prispevek, ki ga je pripravila Jasna Martinjak iz Zavoda Rodna Zemlja. Večer, posvečen slovenskemu jeziku, je bil čudovit…

Tretje in četrto srečanje projekta Šport brez meja

Decembra sta potekali tretje in četrto srečanje projekta Šport brez meja. Mladi kolesarji iz Kolesarske zveze iz avstrijske Koroške so prišli na rekreativno kolesarjenje v Novo mesto, pridružili so se jim še mladi kolesarji iz slovenskih kolesarskih klubov. Na Velodromu…

Tradicionalni slovenski zajtrk na Predarlskem

V Feldkirchu sem z učenkami in učenci ter njihovimi starši izvedel delavnico, na temo – Jabolko v vsakdanjem življenju, njen pomen in njena bogata simbolika. Le malokdo ve kakšno simboliko nosi jabolko v različnih kulturah in v našem vsakdanu. Učenci…

Zaključni dogodek projekta MAJ 2025: »Digitalizacija in umetna inteligenca«

Slovenska gospodarska zveza je 28. novembra 2025 na Gorenjskem izvedla zaključni dogodek letošnjega čezmejnega projekta MAJ – Mreža Alpe Jadran, ki je bil tokrat posvečen izjemno aktualni temi digitalizacije in umetne inteligence. Zaključni program je potekal v eni najbolj prepoznavnih…

Projekt MAJ: Nevarnosti umetne inteligence na Reki

14. in 15. novembra je na Reki potekal tretji Projekt MAJ – »Mreža Alpe Jadran« v letu 2025, ki je združil 40 mladih iz Avstrije, Italije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Udeleženci so se poglobljeno ukvarjali s temami umetne inteligence (UI)…

Proslava od dnevu državnosti in zaključek bralne značke na ESH

V sredo, 2. julija, so na primarni stopnji Evropske šole v Haagu (ESH) obeležili slovenski dan državnosti in svečani zaključek bralne značke. Ob tej priložnosti jih je obiskala pevka, pravljičarka in ohranjevalka ljudskega spomina Ljoba Jenče. Skupaj z učenci…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

Pošljite nam svoje novice in fotografije

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si