Back to Top

 

Na Švedskem živi večje število Slovencev, ki so pretežno že švedski državljani. Po statističnih podatkih živi na Švedskem 1962 slovenskih državljanov (oktober 2023). Od teh jih ima 1857 prijavljeno stalno bivališče, 105 slovenskih državljanov pa tam prebiva začasno. Po približnih ocenah šteje slovenska skupnost od 3.000 do 5.500 oseb, po nekaterih celo do 7.000. Odrašča že tretja generacija, ki v glavnem še razume slovenski jezik, le del pa ga tudi aktivno obvlada. Večina se je zaradi ekonomskih razmer priselila v drugi polovici šestdesetih let, nekaj je bilo tudi mladih intelektualcev. Priseljevanje je potekalo do leta 1972/73, ko je Švedska omejila imigracije. Danes največ Slovencev živi na jugozahodu Švedske v Göteborgu in v Malmöju, kjer so zaposleni v avtomobilski in prehrambeni industriji. V Stockholmu in njegovi širši okolici živi približno 400 naših rojakov, pretežno v mešanih zakonih, nekaj jih je tudi v Upsali. V zadnjih letih se število Slovencev, predvsem zaradi priseljevanja mlajših Slovencev, ki prihajajo na Švedsko zaradi dela in študija, povečuje.

 

Srebrni Ljubilej MePZ Davorin Jenko

O Srebrnem Ljubileju MePZ Davorin Jenko iz Bosne in Hercegovine je zapisala Ljiljana Memon. 31. marca 2026 je bil v Mestni hiši Banski dvor koncert našega zbora, posvečen obeležitvi pomembne obletnice, 25 let uspešnega dela MePZ Davorin Jenko. Priprave na ta pomemben…

34 let skupnosti in tradicije: Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj praznovalo pomembno obletnico

Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj je slovesno obeležilo 34 let delovanja z organizacijo folklorne prireditve, ki je še enkrat potrdila pomen društva pri ohranjanju slovenske kulture in identitete v Bosni in Hercegovini. Več o samem dogodku je zapisala Aleksandra…

SloArt – v pričakovanju promocije tretje številke časopisa za slovensko kulturo, umetnost, zgodovino in družbo

Prihaja nova številka časopisa SloArt. Več lahko preberete v članku, ki sta napisala Ana Žagar in Milica Rajković.   Pomlad je obdobje, ko se predstavlja nova številka časopisa SloArt v slovenščini, ki jo uresničujejo avtorice slovenskih korenin, ki delujejo na…

Bogato dogajanje pri slovenskih otrocih v Berlinu

              Tudi letos je bilo pri predšolskih otrocih in šolarjih, ki v Berlinu obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine pod vodstvom učiteljice Magdalene Novak, živahno, ustvarjalno in polno lepih trenutkov. Trije spomladanski dogodki so povezali slovenske…

Butarice: slovenska navada

Slovenski običaji živijo in se ohranjajo tudi po svetu. Kako so v Slovenskem kolegiju v Mendozi v ARgentini pripravljali butarice pred cvetno nedeljo lahko preberete v spodnjem prispevku, ki ga je zapisala Tončka Šmon.  Postni čas gre k koncu. Kmalu bo…

Materinski dan in dan žena v Društvu Planika

V mesecu marcu praznujemo kar dva pomembna praznika – dan žena in materinski dan. Proslavili so jih tudi v Društvu Slovencev Planika iz Zrenjanina v Srbiji. Več lahko preberete v spodnjem prispevku, ki nam ga je poslala Milena Spremo. Ob dnevu…

Štipendija Josephine Valencic za študij petja na Cleveland Institute of Music v ZDA

Štipendija Josephine Valencic za petje je namenjena spodbujanju študija vokalne glasbe med mladimi slovenskega rodu. Iz sklada se krije del stroškov študija na Cleveland Institute of Music (CIM). Štipendija je poimenovana je po pevki Josephine Valencic, ki je bila rojena v…

Od višine se zvrti

Britansko-slovensko društvo je v Londonu spet priredilo tradicionalni Prešernov večer. Organizirali smo ga konec februarja, ko so dnevi že malce daljši. Kot ponavadi smo začeli s slovensko himno, kratkimi nagovori in malo poezije. Za spremembo smo izbrali angleško pesem William Wordswortha,…

Prešernov dan v Haagu: Slovenska kultura živi tudi zunaj meja domovine

V petek, 6. marca 2026, je v gledališču Zeehelden  Theater v Haagu potekalo praznovanje slovenskega kulturnega praznika, ki ga je pod vodstvom veleposlanika Jožefa Drofenika pripravilo Veleposlaništvo Republike Slovenije na  Nizozemskem. V nagovoru je veleposlanik poudaril, da kultura ostaja temelj…

Slovenska zveza na Švedskem

Slovenska zveza je bila ustanovljena leta 1991, šteje 9  društev ki smo razkopljeni  po celi Švedski. Slovenska Zveza ima  danes 1010 članov, čeprav smo pri raziskovanjih prišli do rezultata, da je na Švedskem okoli 5000 Slovencev in njihovih potomcev, prve, druge in tretje generacije. Druga generacija še razume in govori slovensko, od tretje pa le redki, vse kakor se trudijo za obstoj Slovenske besede, kajti potomci druge generacije se možijo ali prebivajo v skupnem življenju in gospodinjstvu s švedskim partnerjem, in zato ne čutijo več tolikšne potrebe po znanju slovenskega jezika za svoje otroke.

Slovenska društva so razpršena na prostoru 600 km2. Društva so v desetih mestih in sedmih pokrajinah. Imajo 2-3 pevske zbore, veliko raznih krožkov, slovensko šolo v dveh društvih, in eno likovno ter balinarsko sekcijo. Vsako drugo leto se organizira Slovensko srečanje vseh Slovencev in društev nekje v Švedski. Srečanje se vključi v društva ki praznujejo svoje obletnice delovanja društva ali pa kakšno drugo obletnico. V mesecu avgustu se organizira mladinsko in balinarsko srečanje vseh generacij. Prav tako se srečajo slovenci vseh društev za Binkoštni praznik  v središču Švedske v lepem majhnem mestu Sv. Brigite Švedske v Vadsteni.

Člani upravnega odbora Slovenske zveze se srečajo dvakrat na leto. V mesecu marcu oz. aprilu na občnem zboru in v novembru na jesenski konferenci.

 

Slovensko društvo Simon Gregorčič Köping

Smo majhno in preprosto društvo, ki leži 150 km južno od Stockholma. Ukvarjamo se predvsem z kulturnimi dejavnostmi, trudimo se ohraniti materni jezik, navade in običaje, z željo, da vse to tako rekoč prenesemo na naše mlajše rodove.

Slovensko društvo v Stockholmu

Namen društva je, da združuje rojake na področju Stockholma, krepi narodno zavest ter ljubezen do slovenskega jezika in matične domovine.

 

Slovensko-švedsko pevsko društvo Orfeum

Rdeča nit skozi doslej več kot petdeset letno zgodovino društva je pevska in glasbena dejavnost, jezikovno izobraževanje in slovenska kultura, kulinarika in integracijsko povezovalne dejavnosti. Udejstvovali so se tudi športno, vendar ta dejavnost zamira.  To je najstarejše in po številu članov drugo najštevilčnejše društvo na Švedskem. V zadnjih letih so ponovno zelo kulturno dejavni (koncerti ob kulturnih praznikih, slovenski jezik, v načrtu knjižni klub, otroški koncerti, Miklavževanje na nekoliko obsežnejši ravni že nekaj let, pesniški večeri).

 

Slovenska katoliška misija Göteborg

Slovenska katoliška misija je bila ustanovljena leta 1962, ko je slovenski duhovnik Jože Flis prišel iz Pariza na Švedsko, kjer je bival vse do leta 1972. Njegovo delo je nadaljeval p. Janez Sodja, ki je dvakrat na leto za daljši čas prihajal iz Munchena na Švedsko, kjer je obiskoval in povezoval slovenske rojake ter jih duhovno oskrboval. Leta 1974 je prvič zbral rojake v Vadsteni za Binkošti. Od takrat se slovenska romanja in srečanja v Vadsteni dogajajo nepretrgoma, razen zadnji dve leti zaradi korone virusa. Na binkoštno soboto 4. junija leta 2022 bodo praznovali 60 letnico ustanovitve. Delo p. Janeza je nadaljeval 16 let Jožef Drolc od 1977 do 1993. Za njim pa je prišel na Švedsko Zvonko Podvinski, ki je 13. avgusta 2021 dopolnil 28 let delovanja med rojaki na Švedskem. Slovenski duhovnik pokriva teren petih Slovenij in duhovno oskrbuje rojake od Göteborga do Stockholma, od Malmöja do Nybra in nazaj na zahodno obalo Švedske. Trinajst večjih in manjših skupnosti so slovenski duhovniki duhovno oskrbovali redno vse od 1962. leta do nekaj let nazaj, ko sta bili dve skupnosti zaradi premajhnega števila ukinjeni. Vseeno pa je v duhovni oskrbi še vedno 11 slovenskih skupnosti. Poleg duhovne oskrbe je slovenski duhovnik tudi tisti, ki trka na srca rojakov, da pri svojih otrocih gojijo narodno zavest ter skrbijo za versko in narodno identiteto, kajti le tako se bo slovenstvo prepoznalo in ohranjalo tudi v tujini.

Slovensko kulturno društvo Planika

Z 208 člani je drugo največje slovensko društvo v Kraljevini Švedski. Ima dolgo tradicijo izobraževalnih in kulturnih dejavnosti. Do leta 2000, ko so odrasli še zadnji pripadniki 2. generacije, so v okviru društva poleg vsega ostalega delovali še: folklorna in dramska skupina, ter nogometni in namiznoteniški klub Planika. Prireja tečaje kuhanja ter angleščine in italijanščine. Pod okriljem društva deluje še pevski zbor; vodi ga dirigent Johannes Likar. Razpolaga z lastnim lokalom s 50 sedeži.

 

Skip to content