Večje število Slovencev najdemo tudi v Jordaniji (blizu 70 slovenskih državljanov), Katarju, Združenih arabskih emiratih (sodobna ekonomska emigracija) in v Izraelu.
Literarne delavnice s pisateljico Mašo Ogrizek, ekskurzija v Tübingen po sledeh Primoža Trubarja in ustvarjanje animiranih filmov so zaznamovali pestro dogajanje pri dopolnilnem pouku slovenščine v Berlinu. V dogodke so se vključili predšolski otroci, šolarji in odrasli udeleženci pouka. Več…
Slovensko društvo Prijatelji Slovenije NRW.e.V.(predtem Slovenski zvon) je za konec tedna od 9. do 11.oktobra 2026 organiziralo medgeneracijsko srečanje slovenskih družin v Baasemu v Eiflu, o katerem je zapisal, Dušan Čegovnik. Vodstvo društva je v sodelovanju z Društvom pisateljev Slovenije,…
Združenje Slovencev iz Pančeva “Logarska dolina” je s tradicionalnim programom dobrodošlice svojim članom in simpatizerjem zaželelo dobrodošlico in srečen začetek nove sezone pouka slovenščine z elementi kulture. V imenu Združenja “Logarska dolina” je udeležence pouka slovenščine pozdravil predsednik Josip Veber, nato…
Akademija za glasbo Thornton (USC Thornton School of Music) na Univerzi Južna Kalifornija (University of Southern California – USC) v Los Angelesu slovenskim študentom omogoča pridobitev štipendij za študij glasbe. Sredstva za štipendije, ki praviloma krijejo šolnino in stroške bivanja,…
Slovenci v Kakanju zvesto obujajo svoje slovenske korenine. Pred kratkim so z nami delili nekaj informacij o svojem društvu. Kakanj je rudarsko in delavsko mesto z dolgo tradicijo slovenske prisotnosti, ki sega v obdobje Avstro-Ogrske, Kraljevine Jugoslavije in socialistične Jugoslavije.…
V nedeljo, 6. septembra, je na vrtu rezidence slovenskega veleposlaništva v Berlinu potekalo tradicionalno srečanje otrok, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine, in njihovih družin. Letošnjega srečanja se je udeležilo kar 91 otrok in odraslih. Po nagovoru gostiteljice, veleposlanice dr. Ane Polak…
V parku Doma kulture v Kaknju je 5. septembra 2026 potekal koncert znanega slovenskega kantavtorja Zorana Predina, ki je v intimnem in izjemno prijetnem vzdušju privabil številne ljubitelje njegove glasbe. Koncert, ki se je začel ob 20.30, sta organizirala Javni zavod…
Društvo Slovencev v Mendozi
Večina se je tu naselila po drugi svetovni vojni zadnje mesece leta 1948 in v začetku 1949. Bile so to predvsem številne družine z malimi otroki, skupno približno 400 oseb. Takoj so začeli s skupnostnim življenjem. Najprej so uvedli nedeljsko službo božjo, ustanovil se je pevski zbor, kmalu tudi slovensko društvo s prosvetnimi in družabnimi prireditvami. Sledila je ustanovitev dekliške in fantovske organizacije.
Naša skupnost ima lep Dom, zgrajen izključno s prostovoljnimi prispevki rojakov in prostovljnim delom, zlasti mladine. Stavba je enonadstropna in obsega prostorno dvorano z gledališkim odrom, šolskimi prostori, obsežnim igriščem, ki zadostujejo za lepo dejavnost. Vsako nedeljo in ob cerkvenih praznikih se daruje sv. maša. Ob sobotah zjutraj se zbirajo osnovnošolski otroci k pouku verouka, slovenščine, domoznanstva ter petja.
Zelo razgibana je dejavnost mladine. Organizirajo taborjenja v naravi, gojijo šport, sodelujejo pri odrskih predstavah, vsako leto priredijo mladinske dneve, itd. Zveza mater in žena si prizadeva predvsem na dobrodelnem področju.
Planinski odsek oskrbuje planinsko kočo ože Kastelic, imenovano po prvem slovenskem dušnem pastirju, ki se je smrtno ponesrečil na Aconcagui leta 1941.
Društvo Slovenska pristava
Leta 1951 se je kupilo in blagoslovilo to zemljišče, da bi služilo kot izletna točka za sobotne in nedeljske popoldneve. Slovenci so se zbirali iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa. Zavest skupnosti se je s tem povečala, po raznih krajih so se začeli zidati Domovi, zato se je leta 1966 ustanovilo Društvo Slovenska pristava.
Razlaga grba: V grbu je ombu, ki predstavlja našo pampo in ki ga imamo tudi na Pristavi. Sonce predstavlja življenje, saj je potrebno za razvoj vsakega živega bitja, zelena barva pa zaznamuje Pristavo, ki ima velik vrt in nogometno igrišče. Obiskovalci pravijo, da prihajajo na zeleno Pristavo.
Pristava leži na zahodu mesta Buenos Aires. Pripada občini Morón. Vhod je na ulici República de Eslovenia (to ime je dobila, ko je Slovenija postala samostojna država). Zadnja vrata vodijo na ulico Ranchos. Pristava meri približno 3.000 m2.
Dom ima veliko dvorano, kjer je pult za prodajo hrane in pijače. Ob strani stoji kuhinja. Preko pokritega dvorišča se pride do stranišč in do žara, za katerim je uta. Sredi dvorišča so stopnice, ki vodijo v zgornjo dvorano. Na levi strani sta oder in garderoba, na desni pa kapela in zakristija. Malo bolj naprej je majhno stanovanje za hišnika. Pristava ima tudi tri nove učilnice. Spodaj, desno od vhoda sta dva šolska prostora, nato knjižnica, vrtec in mladinska soba. Za to sta še ena učilnica in skladišče. Na Pristavi je tudi velik in lepo razsvetljen vrt, kjer rastejo različna drevesa, med katerimi sta lipa in hrast. Na desni stojijo otroška igrala. Zadaj je oder na prostem, kjer je bil nekoč velik ombu. Drugi ombu stoji na levi strani, ob meji. Za njim je igrišče za odbojko ali košarko, še naprej pa travnato nogometno igrišče.
Društvo Slovenska pristava
Leta 1951 se je kupilo in blagoslovilo to zemljišče, da bi služilo kot izletna točka za sobotne in nedeljske popoldneve. Slovenci so se zbirali iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa. Zavest skupnosti se je s tem povečala, po raznih krajih so se začeli zidati Domovi, zato se je leta 1966 ustanovilo Društvo Slovenska pristava.
Razlaga grba: V grbu je ombu, ki predstavlja našo pampo in ki ga imamo tudi na Pristavi. Sonce predstavlja življenje, saj je potrebno za razvoj vsakega živega bitja, zelena barva pa zaznamuje Pristavo, ki ima velik vrt in nogometno igrišče. Obiskovalci pravijo, da prihajajo na zeleno Pristavo.
Pristava leži na zahodu mesta Buenos Aires. Pripada občini Morón. Vhod je na ulici República de Eslovenia (to ime je dobila, ko je Slovenija postala samostojna država). Zadnja vrata vodijo na ulico Ranchos. Pristava meri približno 3.000 m2.
Dom ima veliko dvorano, kjer je pult za prodajo hrane in pijače. Ob strani stoji kuhinja. Preko pokritega dvorišča se pride do stranišč in do žara, za katerim je uta. Sredi dvorišča so stopnice, ki vodijo v zgornjo dvorano. Na levi strani sta oder in garderoba, na desni pa kapela in zakristija. Malo bolj naprej je majhno stanovanje za hišnika. Pristava ima tudi tri nove učilnice. Spodaj, desno od vhoda sta dva šolska prostora, nato knjižnica, vrtec in mladinska soba. Za to sta še ena učilnica in skladišče. Na Pristavi je tudi velik in lepo razsvetljen vrt, kjer rastejo različna drevesa, med katerimi sta lipa in hrast. Na desni stojijo otroška igrala. Zadaj je oder na prostem, kjer je bil nekoč velik ombu. Drugi ombu stoji na levi strani, ob meji. Za njim je igrišče za odbojko ali košarko, še naprej pa travnato nogometno igrišče.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.