Večje število Slovencev najdemo tudi v Jordaniji (blizu 70 slovenskih državljanov), Katarju, Združenih arabskih emiratih (sodobna ekonomska emigracija) in v Izraelu.
Kulturni center Lojze Bratuž so v sodelovanu z Avtonomno Deželo FJK, Ministrstvom za kulturo RS, Generalnim konzulatom RS v Trstu, Uradom vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mednarodnim grafičnim likovnim centrom in Kulturno umetniškim društvom KONS odprli
Ali poznaš koga, ki bi se rad naučil slovensko, vendar ne najde uporabnega materiala na internetu? Morda pa poznaš koga, ki zna slovensko, pa bi se rad naučil angleško? Duolingo je brezplačna spletna platforma za učenje jezikov (https://www.duolingo.com/). Gre za brezplačno
Območje Republike Slovenije je zaradi svojih naravnogeografskih danosti eno od strateško najpomembnejših območij v Evropi. Skozi celotno zgodovino so se preko naših krajev selila ljudstva in premikale vojske, kar se odraža v bogati vojaškozgodovinski dediščini. Prav to je verjetno pomemben …
Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu vabi na božični koncert Božični koncert tržaške Zveze cerkvenih pevskih zborov v stolnici svetega Justa je zelo občutna tradicija, doživeto glasbeno voščilo ob začetku novega leta, ki vsakič ponuja izvirne vsebine v znamenju zborovske glasbe.
Narodna univerzitetna knjižnjica vabi na brezplačni spletni tečaj Elektronski informacijski viri za pomoč pri študiju in raziskovalnem delu, ki bo v četrtek 14. januarja 2021 ob 10. uri. Tečaj bo potekal v spletnem okolju, prek spletne platforme Zoom. Na tečaju bodo predstavili, kako
Včeraj, 10. januarja 2021, je bila, zaradi trenutnih razmer, ko ni mogoče organizirati večjih prireditev, pri sveti maši v župnijski cerkvi v Rojanu pri Trstu, letošnji nagrajenki Zulejki Devetak podeljena Černetova nagrada, za njeno delo na področju slovenskega liturgičnega petja.
Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik in Razvojna agencija Zgornje Gorenjske danes, 11. januarja, ob 11. uri vabita na tiskovno konferenco z naslovom Hišna imena kot dediščina in identiteta. Na konferenci bodo spregovorili o nedavnih dosežkih na področju raziskovanja hišnih(in ledinskih) imen:
Mohorjeva založba Celovec in ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa vabita na predstavitev knjige Ljubljanski kongres 1821, Diplomatskozgodovinska študija Vladimirja Šenka – znanstvenokritična izdaja iz zbirke Studia diplomatica Slovenica – Monographiae 5 v torek, 12. januarja 2021, ob 11.
Društvo Slovencev v Mendozi
Večina se je tu naselila po drugi svetovni vojni zadnje mesece leta 1948 in v začetku 1949. Bile so to predvsem številne družine z malimi otroki, skupno približno 400 oseb. Takoj so začeli s skupnostnim življenjem. Najprej so uvedli nedeljsko službo božjo, ustanovil se je pevski zbor, kmalu tudi slovensko društvo s prosvetnimi in družabnimi prireditvami. Sledila je ustanovitev dekliške in fantovske organizacije.
Naša skupnost ima lep Dom, zgrajen izključno s prostovoljnimi prispevki rojakov in prostovljnim delom, zlasti mladine. Stavba je enonadstropna in obsega prostorno dvorano z gledališkim odrom, šolskimi prostori, obsežnim igriščem, ki zadostujejo za lepo dejavnost. Vsako nedeljo in ob cerkvenih praznikih se daruje sv. maša. Ob sobotah zjutraj se zbirajo osnovnošolski otroci k pouku verouka, slovenščine, domoznanstva ter petja.
Zelo razgibana je dejavnost mladine. Organizirajo taborjenja v naravi, gojijo šport, sodelujejo pri odrskih predstavah, vsako leto priredijo mladinske dneve, itd. Zveza mater in žena si prizadeva predvsem na dobrodelnem področju.
Planinski odsek oskrbuje planinsko kočo ože Kastelic, imenovano po prvem slovenskem dušnem pastirju, ki se je smrtno ponesrečil na Aconcagui leta 1941.
Društvo Slovenska pristava
Leta 1951 se je kupilo in blagoslovilo to zemljišče, da bi služilo kot izletna točka za sobotne in nedeljske popoldneve. Slovenci so se zbirali iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa. Zavest skupnosti se je s tem povečala, po raznih krajih so se začeli zidati Domovi, zato se je leta 1966 ustanovilo Društvo Slovenska pristava.
Razlaga grba: V grbu je ombu, ki predstavlja našo pampo in ki ga imamo tudi na Pristavi. Sonce predstavlja življenje, saj je potrebno za razvoj vsakega živega bitja, zelena barva pa zaznamuje Pristavo, ki ima velik vrt in nogometno igrišče. Obiskovalci pravijo, da prihajajo na zeleno Pristavo.
Pristava leži na zahodu mesta Buenos Aires. Pripada občini Morón. Vhod je na ulici República de Eslovenia (to ime je dobila, ko je Slovenija postala samostojna država). Zadnja vrata vodijo na ulico Ranchos. Pristava meri približno 3.000 m2.
Dom ima veliko dvorano, kjer je pult za prodajo hrane in pijače. Ob strani stoji kuhinja. Preko pokritega dvorišča se pride do stranišč in do žara, za katerim je uta. Sredi dvorišča so stopnice, ki vodijo v zgornjo dvorano. Na levi strani sta oder in garderoba, na desni pa kapela in zakristija. Malo bolj naprej je majhno stanovanje za hišnika. Pristava ima tudi tri nove učilnice. Spodaj, desno od vhoda sta dva šolska prostora, nato knjižnica, vrtec in mladinska soba. Za to sta še ena učilnica in skladišče. Na Pristavi je tudi velik in lepo razsvetljen vrt, kjer rastejo različna drevesa, med katerimi sta lipa in hrast. Na desni stojijo otroška igrala. Zadaj je oder na prostem, kjer je bil nekoč velik ombu. Drugi ombu stoji na levi strani, ob meji. Za njim je igrišče za odbojko ali košarko, še naprej pa travnato nogometno igrišče.
Društvo Slovenska pristava
Leta 1951 se je kupilo in blagoslovilo to zemljišče, da bi služilo kot izletna točka za sobotne in nedeljske popoldneve. Slovenci so se zbirali iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa. Zavest skupnosti se je s tem povečala, po raznih krajih so se začeli zidati Domovi, zato se je leta 1966 ustanovilo Društvo Slovenska pristava.
Razlaga grba: V grbu je ombu, ki predstavlja našo pampo in ki ga imamo tudi na Pristavi. Sonce predstavlja življenje, saj je potrebno za razvoj vsakega živega bitja, zelena barva pa zaznamuje Pristavo, ki ima velik vrt in nogometno igrišče. Obiskovalci pravijo, da prihajajo na zeleno Pristavo.
Pristava leži na zahodu mesta Buenos Aires. Pripada občini Morón. Vhod je na ulici República de Eslovenia (to ime je dobila, ko je Slovenija postala samostojna država). Zadnja vrata vodijo na ulico Ranchos. Pristava meri približno 3.000 m2.
Dom ima veliko dvorano, kjer je pult za prodajo hrane in pijače. Ob strani stoji kuhinja. Preko pokritega dvorišča se pride do stranišč in do žara, za katerim je uta. Sredi dvorišča so stopnice, ki vodijo v zgornjo dvorano. Na levi strani sta oder in garderoba, na desni pa kapela in zakristija. Malo bolj naprej je majhno stanovanje za hišnika. Pristava ima tudi tri nove učilnice. Spodaj, desno od vhoda sta dva šolska prostora, nato knjižnica, vrtec in mladinska soba. Za to sta še ena učilnica in skladišče. Na Pristavi je tudi velik in lepo razsvetljen vrt, kjer rastejo različna drevesa, med katerimi sta lipa in hrast. Na desni stojijo otroška igrala. Zadaj je oder na prostem, kjer je bil nekoč velik ombu. Drugi ombu stoji na levi strani, ob meji. Za njim je igrišče za odbojko ali košarko, še naprej pa travnato nogometno igrišče.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.