Back to Top

Večje število Slovencev najdemo tudi v Jordaniji (blizu 70 slovenskih državljanov), Katarju, Združenih arabskih emiratih (sodobna ekonomska emigracija) in v Izraelu.

Srečanje slovenskih poslovnih organizacij v São Paulu

Prejšnji teden, 5. aprila 2024, je pod okriljem SGBN v brazilskem São Paulu potekalo trilateralno srečanje poslovnih organizacij Slovenske globalne poslovne povezave (SGBN), Slovensko argentinske gospodarske zbornice (SLOAR) in Gospodarske zbornice Slovenija-Brazilija (SLOBRAZ).   Na srečanju so bili prisotni predsednik…

Projekt "Preberi knjigo, spoznaj slovenskega avtorja" je odlično uspel

Projekt Preberi knjigo, spoznaj slovenskega avtorja, ki ga je v sodelovanju z Državnim tehničnim zavodom Alessandro Volta organiziral Centro Italiano Femminile (CIF) iz Trsta, je odlično uspel. Poročilo o projektu je pripravila Elena Cerkvenič Grill. 25. januarja sta novinar Ivo Jevnikar…

Obisk ministra Arčona pri slovenski manjšini na Hrvaškem

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je v ponedeljek, 8. aprila 2024, mudil na Hrvaškem. O stvarnosti in izzivih se je pogovarjal z vodstvom krovne organizacije Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, se srečal s predsednikom…

Začetek pouka v argentinskih sobotnih šolah

V soboto, 16. marca 2024, so se slovenske osnovnošolske družine zbrale v Slovenski hiši v Buenos Airesu, da bi z zahvalno sveto mašo skupaj začeli novo šolsko leto. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je objavila Svoboda Slovenija. Najprej nam je…

Ciljni raziskovalni projekt INV za slovensko skupnost na Hrvaškem

Oktobra lansko leto se je v okviru Inštituta za narodnostna vprašanja (INV) začel večletni projekt z naslovom Slovenska skupnost na Hrvaškem v sodobnem kontekstu: analiza socialno-ekonomskega položaja in odnosa njenih pripadnikov do slovenskega jezika ter kulturne in politične participacije. Projekt…

Koroški Slovenci bodo v Bruslju predstavili peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji

Na prihajajoči seji Odbora za peticije Evropskega parlamenta, ki bo 8. aprila 2024 od 18. ure dalje v Bruslju, bodo predstavniki vseh treh političnih krovnih organizacij koroških Slovencev (Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij, Skupnost koroških Slovencev in Slovenk)…

Kulinarični most med Slovenijo in rojaki po svetu: kranjska klobasa

Izšla je tretja oddaja letošnje sezone kulinaričnega mostu, tokrat se predstavlja kranjska klobasa.   Svetovni slovenski kongres v letu 2024 nadaljuje s povezovanjem starejše in mlajše generacije slovenskih rojakov ob spoznavanju in pripravi značilnih slovenskih jedi. Skozi projekt Kulinarični most…

Že deseto leto spuščanje gregorčkov v Berlinu

V soboto, 9. marca dopoldne, so v Berlinu učenci dopolnilnega pouka slovenščine skupaj s svojimi starši in učiteljico spustili gregorčke po reki Spree in tako klicali pomlad.   Praznovanje gregorjevega je v Berlinu že vsakoletna tradicija, ki jo je učiteljica…

Odprte so prijave na 31. poletni tečaj slovenščine v Kopru

Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem v sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper in s finančno podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu letos organizira že 31. poletno šolo slovenskega jezika, ki bo med 8. in…

Društvo Slovencev v Mendozi

Večina se je tu naselila po drugi svetovni vojni zadnje mesece leta 1948 in v začetku 1949. Bile so to predvsem številne družine z malimi otroki, skupno približno 400 oseb. Takoj so začeli s skupnostnim življenjem. Najprej so uvedli nedeljsko službo božjo, ustanovil se je pevski zbor, kmalu tudi slovensko društvo s prosvetnimi in družabnimi prireditvami. Sledila je ustanovitev dekliške in fantovske organizacije.
Naša skupnost ima lep Dom, zgrajen izključno s prostovoljnimi prispevki rojakov in prostovljnim delom, zlasti mladine. Stavba je enonadstropna in obsega prostorno dvorano z gledališkim odrom, šolskimi prostori, obsežnim igriščem, ki zadostujejo za lepo dejavnost. Vsako nedeljo in ob cerkvenih praznikih se daruje sv. maša. Ob sobotah zjutraj se zbirajo osnovnošolski otroci k pouku verouka, slovenščine, domoznanstva ter petja.

Zelo razgibana je dejavnost mladine. Organizirajo taborjenja v naravi, gojijo šport, sodelujejo pri odrskih predstavah, vsako leto priredijo mladinske dneve, itd. Zveza mater in žena si prizadeva predvsem na dobrodelnem področju.
Planinski odsek oskrbuje planinsko kočo  ože Kastelic, imenovano po prvem slovenskem dušnem pastirju, ki se je smrtno ponesrečil na Aconcagui leta 1941.

Društvo Slovenska pristava

Leta 1951 se je kupilo in blagoslovilo to zemljišče, da bi služilo kot izletna točka za sobotne in nedeljske popoldneve. Slovenci so se zbirali iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa. Zavest skupnosti se je s tem povečala, po raznih krajih so se začeli zidati Domovi, zato se je leta 1966 ustanovilo Društvo Slovenska pristava.

Razlaga grba: V grbu je ombu, ki predstavlja našo pampo in ki ga imamo tudi na Pristavi. Sonce predstavlja življenje, saj je potrebno za razvoj vsakega živega bitja, zelena barva pa zaznamuje Pristavo, ki ima velik vrt in nogometno igrišče. Obiskovalci pravijo, da prihajajo na zeleno Pristavo.

Pristava leži na zahodu mesta Buenos Aires. Pripada občini Morón. Vhod je na ulici República de Eslovenia (to ime je dobila, ko je Slovenija postala samostojna država). Zadnja vrata vodijo na ulico Ranchos. Pristava meri približno 3.000 m2.
Dom ima veliko dvorano, kjer je pult za prodajo hrane in pijače. Ob strani stoji kuhinja. Preko pokritega dvorišča se pride do stranišč in do žara, za katerim je uta. Sredi dvorišča so stopnice, ki vodijo v zgornjo dvorano. Na levi strani sta oder in garderoba, na desni pa kapela in zakristija. Malo bolj naprej je majhno stanovanje za hišnika. Pristava ima tudi tri nove učilnice. Spodaj, desno od vhoda sta dva šolska prostora, nato knjižnica, vrtec in mladinska soba. Za to sta še ena učilnica in skladišče. Na Pristavi je tudi velik in lepo razsvetljen vrt, kjer rastejo različna drevesa, med katerimi sta lipa in hrast. Na desni stojijo otroška igrala. Zadaj je oder na prostem, kjer je bil nekoč velik ombu. Drugi ombu stoji na levi strani, ob meji. Za njim je igrišče za odbojko ali košarko, še naprej pa travnato nogometno igrišče.

 

Društvo Slovenska pristava

Leta 1951 se je kupilo in blagoslovilo to zemljišče, da bi služilo kot izletna točka za sobotne in nedeljske popoldneve. Slovenci so se zbirali iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa. Zavest skupnosti se je s tem povečala, po raznih krajih so se začeli zidati Domovi, zato se je leta 1966 ustanovilo Društvo Slovenska pristava.

Razlaga grba: V grbu je ombu, ki predstavlja našo pampo in ki ga imamo tudi na Pristavi. Sonce predstavlja življenje, saj je potrebno za razvoj vsakega živega bitja, zelena barva pa zaznamuje Pristavo, ki ima velik vrt in nogometno igrišče. Obiskovalci pravijo, da prihajajo na zeleno Pristavo.

Pristava leži na zahodu mesta Buenos Aires. Pripada občini Morón. Vhod je na ulici República de Eslovenia (to ime je dobila, ko je Slovenija postala samostojna država). Zadnja vrata vodijo na ulico Ranchos. Pristava meri približno 3.000 m2.
Dom ima veliko dvorano, kjer je pult za prodajo hrane in pijače. Ob strani stoji kuhinja. Preko pokritega dvorišča se pride do stranišč in do žara, za katerim je uta. Sredi dvorišča so stopnice, ki vodijo v zgornjo dvorano. Na levi strani sta oder in garderoba, na desni pa kapela in zakristija. Malo bolj naprej je majhno stanovanje za hišnika. Pristava ima tudi tri nove učilnice. Spodaj, desno od vhoda sta dva šolska prostora, nato knjižnica, vrtec in mladinska soba. Za to sta še ena učilnica in skladišče. Na Pristavi je tudi velik in lepo razsvetljen vrt, kjer rastejo različna drevesa, med katerimi sta lipa in hrast. Na desni stojijo otroška igrala. Zadaj je oder na prostem, kjer je bil nekoč velik ombu. Drugi ombu stoji na levi strani, ob meji. Za njim je igrišče za odbojko ali košarko, še naprej pa travnato nogometno igrišče.

 

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Skip to content