Back to Top

Večje število Slovencev najdemo tudi v Jordaniji (blizu 70 slovenskih državljanov), Katarju, Združenih arabskih emiratih (sodobna ekonomska emigracija) in v Izraelu.

Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« aktivno sodelovalo pri obeležitvi Dneva kulturne raznolikosti v Kaknju

Slovenci v Bosni in Hercegovini so skupaj obeležili Dan kulturne raznolikosti v Kaknju. Več o dogodku je zapisala Aleksandra Šarac. Pod sloganom »Skupnost nas povezuje, različnost pa nas bogati« je bil v Kaknju slovesno obeležen Mednarodni dan kulturne raznolikosti za dialog…

Colegio Esloveno – Koncert v jeseni

Mladi Slovenci v Argentini nadvse radi pojejo. Več o njihovem koncertu je zapisala Tončka Šmon. Šolski pevski zbor šole COLEGIO ESLOVENO »Anton Martin Slomšek« je predstavil svoj koncert v mendoški mestni dvorani Elina Alba. Lepi in tradicijonalni prostori te enkratne dvorane…

Pouk o Ivanu Cankarju v sodelovanju s Slovenskim društvom in Osnovno šolo v Boru

Člani Slovenske kulturne skupnosti Borskega okraja Drago Čeh iz Srbije so oberležili jubilej Ivana Cankarja. Spodaj vabljeni k branju prispevka in ogledu foto utrinkov, ki so jih poslali.  Ob jubileju 150 let od rojstva Ivana Cankarja smo imeli pouk v osnovni…

Zbor Združenja prijateljev Slovenije in državno prvenstvo v taroku

V Den Haagu potekal občni zbor Združenja prijateljev Slovenije in državno prvenstvo v taroku. Več o dogodku je zapisal Viktor Klemenčič.  Dne 18. aprila 2026 je v prijetnem ambientu restavracije The Hungry Mind v Den Haagu potekal redni letni občni zbor…

Tiskovna izjava Narodnega sveta koroških Slovencev: Smrt dvojezičnih sodišč

Spodaj objavljamo tiskovno izjavo Narodnega sveta koroških Slovencev. Narodni svet koroških Slovencev je neprestano poudarjal, da člen VII Avstrijske državne pogodbe na področju sodstva ni izpolnjen ali pa vsaj ne v celoti. Tako je ugledni dvojezični sodnik in visoki funkcionar UEFA, dr.…

Srebrni Ljubilej MePZ Davorin Jenko

O Srebrnem Ljubileju MePZ Davorin Jenko iz Bosne in Hercegovine je zapisala Ljiljana Memon. 31. marca 2026 je bil v Mestni hiši Banski dvor koncert našega zbora, posvečen obeležitvi pomembne obletnice, 25 let uspešnega dela MePZ Davorin Jenko. Priprave na ta pomemben…

34 let skupnosti in tradicije: Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj praznovalo pomembno obletnico

Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj je slovesno obeležilo 34 let delovanja z organizacijo folklorne prireditve, ki je še enkrat potrdila pomen društva pri ohranjanju slovenske kulture in identitete v Bosni in Hercegovini. Več o samem dogodku je zapisala Aleksandra…

Pozabljene veščine se spet oživljajo

              Slovenska kulturna skupnost okraja Bor “Drago Čeh” je organizirala ustvarjalno delavnico okraševanja jajc z voskom. Hvala Nataša Džaković za prispevek.    Na začetku smo prikazali, kako uporabljati voščeno pero, pa tudi, katero vrsto…

SloArt – v pričakovanju promocije tretje številke časopisa za slovensko kulturo, umetnost, zgodovino in družbo

Prihaja nova številka časopisa SloArt. Več lahko preberete v članku, ki sta napisala Ana Žagar in Milica Rajković.   Pomlad je obdobje, ko se predstavlja nova številka časopisa SloArt v slovenščini, ki jo uresničujejo avtorice slovenskih korenin, ki delujejo na…

Društvo Slovencev v Mendozi

Večina se je tu naselila po drugi svetovni vojni zadnje mesece leta 1948 in v začetku 1949. Bile so to predvsem številne družine z malimi otroki, skupno približno 400 oseb. Takoj so začeli s skupnostnim življenjem. Najprej so uvedli nedeljsko službo božjo, ustanovil se je pevski zbor, kmalu tudi slovensko društvo s prosvetnimi in družabnimi prireditvami. Sledila je ustanovitev dekliške in fantovske organizacije.
Naša skupnost ima lep Dom, zgrajen izključno s prostovoljnimi prispevki rojakov in prostovljnim delom, zlasti mladine. Stavba je enonadstropna in obsega prostorno dvorano z gledališkim odrom, šolskimi prostori, obsežnim igriščem, ki zadostujejo za lepo dejavnost. Vsako nedeljo in ob cerkvenih praznikih se daruje sv. maša. Ob sobotah zjutraj se zbirajo osnovnošolski otroci k pouku verouka, slovenščine, domoznanstva ter petja.

Zelo razgibana je dejavnost mladine. Organizirajo taborjenja v naravi, gojijo šport, sodelujejo pri odrskih predstavah, vsako leto priredijo mladinske dneve, itd. Zveza mater in žena si prizadeva predvsem na dobrodelnem področju.
Planinski odsek oskrbuje planinsko kočo  ože Kastelic, imenovano po prvem slovenskem dušnem pastirju, ki se je smrtno ponesrečil na Aconcagui leta 1941.

Društvo Slovenska pristava

Leta 1951 se je kupilo in blagoslovilo to zemljišče, da bi služilo kot izletna točka za sobotne in nedeljske popoldneve. Slovenci so se zbirali iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa. Zavest skupnosti se je s tem povečala, po raznih krajih so se začeli zidati Domovi, zato se je leta 1966 ustanovilo Društvo Slovenska pristava.

Razlaga grba: V grbu je ombu, ki predstavlja našo pampo in ki ga imamo tudi na Pristavi. Sonce predstavlja življenje, saj je potrebno za razvoj vsakega živega bitja, zelena barva pa zaznamuje Pristavo, ki ima velik vrt in nogometno igrišče. Obiskovalci pravijo, da prihajajo na zeleno Pristavo.

Pristava leži na zahodu mesta Buenos Aires. Pripada občini Morón. Vhod je na ulici República de Eslovenia (to ime je dobila, ko je Slovenija postala samostojna država). Zadnja vrata vodijo na ulico Ranchos. Pristava meri približno 3.000 m2.
Dom ima veliko dvorano, kjer je pult za prodajo hrane in pijače. Ob strani stoji kuhinja. Preko pokritega dvorišča se pride do stranišč in do žara, za katerim je uta. Sredi dvorišča so stopnice, ki vodijo v zgornjo dvorano. Na levi strani sta oder in garderoba, na desni pa kapela in zakristija. Malo bolj naprej je majhno stanovanje za hišnika. Pristava ima tudi tri nove učilnice. Spodaj, desno od vhoda sta dva šolska prostora, nato knjižnica, vrtec in mladinska soba. Za to sta še ena učilnica in skladišče. Na Pristavi je tudi velik in lepo razsvetljen vrt, kjer rastejo različna drevesa, med katerimi sta lipa in hrast. Na desni stojijo otroška igrala. Zadaj je oder na prostem, kjer je bil nekoč velik ombu. Drugi ombu stoji na levi strani, ob meji. Za njim je igrišče za odbojko ali košarko, še naprej pa travnato nogometno igrišče.

 

Društvo Slovenska pristava

Leta 1951 se je kupilo in blagoslovilo to zemljišče, da bi služilo kot izletna točka za sobotne in nedeljske popoldneve. Slovenci so se zbirali iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa. Zavest skupnosti se je s tem povečala, po raznih krajih so se začeli zidati Domovi, zato se je leta 1966 ustanovilo Društvo Slovenska pristava.

Razlaga grba: V grbu je ombu, ki predstavlja našo pampo in ki ga imamo tudi na Pristavi. Sonce predstavlja življenje, saj je potrebno za razvoj vsakega živega bitja, zelena barva pa zaznamuje Pristavo, ki ima velik vrt in nogometno igrišče. Obiskovalci pravijo, da prihajajo na zeleno Pristavo.

Pristava leži na zahodu mesta Buenos Aires. Pripada občini Morón. Vhod je na ulici República de Eslovenia (to ime je dobila, ko je Slovenija postala samostojna država). Zadnja vrata vodijo na ulico Ranchos. Pristava meri približno 3.000 m2.
Dom ima veliko dvorano, kjer je pult za prodajo hrane in pijače. Ob strani stoji kuhinja. Preko pokritega dvorišča se pride do stranišč in do žara, za katerim je uta. Sredi dvorišča so stopnice, ki vodijo v zgornjo dvorano. Na levi strani sta oder in garderoba, na desni pa kapela in zakristija. Malo bolj naprej je majhno stanovanje za hišnika. Pristava ima tudi tri nove učilnice. Spodaj, desno od vhoda sta dva šolska prostora, nato knjižnica, vrtec in mladinska soba. Za to sta še ena učilnica in skladišče. Na Pristavi je tudi velik in lepo razsvetljen vrt, kjer rastejo različna drevesa, med katerimi sta lipa in hrast. Na desni stojijo otroška igrala. Zadaj je oder na prostem, kjer je bil nekoč velik ombu. Drugi ombu stoji na levi strani, ob meji. Za njim je igrišče za odbojko ali košarko, še naprej pa travnato nogometno igrišče.

 

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Skip to content