Večje število Slovencev najdemo tudi v Jordaniji (blizu 70 slovenskih državljanov), Katarju, Združenih arabskih emiratih (sodobna ekonomska emigracija) in v Izraelu.
Združenje Slovencev “Logarska dolina”, podružnica v Kovinu, je že devetič organiziralo svoj tradicionalni kulturno-gastronomski dogodek Gastronomski dogodek “Naše slovenske specialitete”. Program je bil organiziran v nedeljo, 30. avgusta, ob čudovitem jezeru v Deliblatu pri Kovinu, ki je del Posebnega rezervata…
Na Planinskem domu Bočica pri Kaknju je od 27. do 29. avgusta potekal 11. tabor otrok slovenskega porekla v Bosni in Hercegovini, ki ga je pripravilo Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj. Prispevek, ki ga lahko preberete spodaj, je pripravila…
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko se je v Gledališču Monošter udeležila slovesnosti ob 30-letnici Društva porabskih slovenskih upokojencev in 10-letnici delovanja pevske skupine Rožmarin. Ministrica je društvu in pevski skupini čestitala ob pomembnih jubilejih ter…
Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je v Kobaridu kot slavnostna govorka udeležila spominskega dogodka ob 79. obletnici izginotja časnikarja in politika Andreja Slavka Uršiča. Slovesnost je potekala…
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je na Brdu pri Kranju v okviru 30. Posveta slovenske diplomacije nagovorila veleposlanike in generalne konzule Republike Slovenije v tujini. Srečanja se je udeležila tudi državna sekretarka dr. Helena…
Na sejmu AGRA v Gornji Radgoni je danes potekalo srečanje predstavnikov koordinacije AGRASLOMAK z ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko, ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Janezom Ciglerjem Kraljem, državno sekretarko na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po…
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Haagu je s slavnostnim sprejemom obeležilo 35. obletnico samostojnosti Republike Slovenije in dan državnosti. Slovesnosti se je udeležilo več kot 120 gostov, med njimi približno 90 predstavnikov diplomatskega…
Društvo Slovencev v Mendozi
Večina se je tu naselila po drugi svetovni vojni zadnje mesece leta 1948 in v začetku 1949. Bile so to predvsem številne družine z malimi otroki, skupno približno 400 oseb. Takoj so začeli s skupnostnim življenjem. Najprej so uvedli nedeljsko službo božjo, ustanovil se je pevski zbor, kmalu tudi slovensko društvo s prosvetnimi in družabnimi prireditvami. Sledila je ustanovitev dekliške in fantovske organizacije.
Naša skupnost ima lep Dom, zgrajen izključno s prostovoljnimi prispevki rojakov in prostovljnim delom, zlasti mladine. Stavba je enonadstropna in obsega prostorno dvorano z gledališkim odrom, šolskimi prostori, obsežnim igriščem, ki zadostujejo za lepo dejavnost. Vsako nedeljo in ob cerkvenih praznikih se daruje sv. maša. Ob sobotah zjutraj se zbirajo osnovnošolski otroci k pouku verouka, slovenščine, domoznanstva ter petja.
Zelo razgibana je dejavnost mladine. Organizirajo taborjenja v naravi, gojijo šport, sodelujejo pri odrskih predstavah, vsako leto priredijo mladinske dneve, itd. Zveza mater in žena si prizadeva predvsem na dobrodelnem področju.
Planinski odsek oskrbuje planinsko kočo ože Kastelic, imenovano po prvem slovenskem dušnem pastirju, ki se je smrtno ponesrečil na Aconcagui leta 1941.
Društvo Slovenska pristava
Leta 1951 se je kupilo in blagoslovilo to zemljišče, da bi služilo kot izletna točka za sobotne in nedeljske popoldneve. Slovenci so se zbirali iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa. Zavest skupnosti se je s tem povečala, po raznih krajih so se začeli zidati Domovi, zato se je leta 1966 ustanovilo Društvo Slovenska pristava.
Razlaga grba: V grbu je ombu, ki predstavlja našo pampo in ki ga imamo tudi na Pristavi. Sonce predstavlja življenje, saj je potrebno za razvoj vsakega živega bitja, zelena barva pa zaznamuje Pristavo, ki ima velik vrt in nogometno igrišče. Obiskovalci pravijo, da prihajajo na zeleno Pristavo.
Pristava leži na zahodu mesta Buenos Aires. Pripada občini Morón. Vhod je na ulici República de Eslovenia (to ime je dobila, ko je Slovenija postala samostojna država). Zadnja vrata vodijo na ulico Ranchos. Pristava meri približno 3.000 m2.
Dom ima veliko dvorano, kjer je pult za prodajo hrane in pijače. Ob strani stoji kuhinja. Preko pokritega dvorišča se pride do stranišč in do žara, za katerim je uta. Sredi dvorišča so stopnice, ki vodijo v zgornjo dvorano. Na levi strani sta oder in garderoba, na desni pa kapela in zakristija. Malo bolj naprej je majhno stanovanje za hišnika. Pristava ima tudi tri nove učilnice. Spodaj, desno od vhoda sta dva šolska prostora, nato knjižnica, vrtec in mladinska soba. Za to sta še ena učilnica in skladišče. Na Pristavi je tudi velik in lepo razsvetljen vrt, kjer rastejo različna drevesa, med katerimi sta lipa in hrast. Na desni stojijo otroška igrala. Zadaj je oder na prostem, kjer je bil nekoč velik ombu. Drugi ombu stoji na levi strani, ob meji. Za njim je igrišče za odbojko ali košarko, še naprej pa travnato nogometno igrišče.
Društvo Slovenska pristava
Leta 1951 se je kupilo in blagoslovilo to zemljišče, da bi služilo kot izletna točka za sobotne in nedeljske popoldneve. Slovenci so se zbirali iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa. Zavest skupnosti se je s tem povečala, po raznih krajih so se začeli zidati Domovi, zato se je leta 1966 ustanovilo Društvo Slovenska pristava.
Razlaga grba: V grbu je ombu, ki predstavlja našo pampo in ki ga imamo tudi na Pristavi. Sonce predstavlja življenje, saj je potrebno za razvoj vsakega živega bitja, zelena barva pa zaznamuje Pristavo, ki ima velik vrt in nogometno igrišče. Obiskovalci pravijo, da prihajajo na zeleno Pristavo.
Pristava leži na zahodu mesta Buenos Aires. Pripada občini Morón. Vhod je na ulici República de Eslovenia (to ime je dobila, ko je Slovenija postala samostojna država). Zadnja vrata vodijo na ulico Ranchos. Pristava meri približno 3.000 m2.
Dom ima veliko dvorano, kjer je pult za prodajo hrane in pijače. Ob strani stoji kuhinja. Preko pokritega dvorišča se pride do stranišč in do žara, za katerim je uta. Sredi dvorišča so stopnice, ki vodijo v zgornjo dvorano. Na levi strani sta oder in garderoba, na desni pa kapela in zakristija. Malo bolj naprej je majhno stanovanje za hišnika. Pristava ima tudi tri nove učilnice. Spodaj, desno od vhoda sta dva šolska prostora, nato knjižnica, vrtec in mladinska soba. Za to sta še ena učilnica in skladišče. Na Pristavi je tudi velik in lepo razsvetljen vrt, kjer rastejo različna drevesa, med katerimi sta lipa in hrast. Na desni stojijo otroška igrala. Zadaj je oder na prostem, kjer je bil nekoč velik ombu. Drugi ombu stoji na levi strani, ob meji. Za njim je igrišče za odbojko ali košarko, še naprej pa travnato nogometno igrišče.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.