Back to Top

Večje število Slovencev najdemo tudi v Jordaniji (blizu 70 slovenskih državljanov), Katarju, Združenih arabskih emiratih (sodobna ekonomska emigracija) in v Izraelu.

Evropski dan jezikov 2023 v Banja Luki

Od leta 2001 se vsako leto 26. septembra praznuje Evropski dan jezikov. Svet Evrope spodbuja učenje tujih jezikov v prepričanju, da jezikovna raznolikost predstavlja pomembno orodje za doseganje boljšega medkulturnega razumevanja in hkrati predstavlja ključno sestavino bogate kulturne dediščine naše…

Dan jezikov in Slovenska pravljica v Švici

Tradicionalno druženje ob dnevu jezikov smo letos organizirali 17. septembra 2023 v Bernu. Učiteljici dopolnilnega pouka slovenščine, Anja Dobrovc in Jasmina Lepoša, sta skupaj z Združenjem staršev Martin Krpan ter Veleposlaništvom RS v Bernu pričarali nepozaben, jezikovno zanimiv dan, ki…

Literarni natečaj za učence slovenščine na Hrvaškem

Z veseljem vas obveščamo, da Zveza slovenskih društev na Hrvaškem s podporo Ministrstva za znanost in izobraževanje RH, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Slovenskega doma KPD Bazovica z Reke objavlja razpis za literarni natečaj z naslovom »Z domišljijo…

Baasem 2023: Medgeneracijsko srečanje Slovencev iz Severnega Porenja – Vestfalije

Društvo Slovenski zvon iz Krefelda je med vikendom, od 15. do 17. septembra 2023, organiziralo medgeneracijsko druženje Slovencev in slovenskih družin v Baasemu. To je kraj v Eiflu (NRW), kjer se Slovenci srečujejo že vrsto let, obdan z  gozdovi, travniki…

Slovenski večer v Amsterdamu

V soboto, 16. septembra 2023, je lokalni odbor Društva VTIS v sodelovanju z Združenjem prijateljev Slovenije na Nizozemskem organiziral nepozaben Slovenski večer v Amsterdamu. Družabni dogodek, povezan s pokušino slovenskih vin je potekal v priljubljenem lokalu Kalemegdan. Prispevek o dogodku…

V Sao Paulu bo kmalu zaživel Slovenski dom Triglav

V četrtek, 14. septembra 2023, je bila na delovnem obisku v Sao Paulu slovenska veleposlanica v Braziliji Mateja Kračun. Poleg srečanja z vidnejšimi člani tamkajšnje slovenske skupnosti je skupaj z njimi opravila ogled prostorov, kjer bo v kratkem začel delovati…

Vseslovensko srečanje rojakov na Švedskem

Slovensko društvo Simon Gregorčič Köping je organiziralo vseslovensko srečanje rojakov na Švedskem. Objavljamo prispevek, ki ga je pripravil predsednik društva Alojz Macuh.  Vse prehitro nam minevata čas, počasi se bomo zbirali v prostorih društva, z delom smo pa tako rekoč…

Obisk dijakov liceja A. M. Slomška iz Trsta

V ponedeljek, 18. septembra 2023, je državna sekretarka na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar sprejela dijake drugega letnika Humanističnega in družbeno-ekonomskega liceja Antona Martina Slomška iz Trsta. Gimnazijci, ki se ta teden mudijo na jezikovnem…

Mendoški nageljni na obisku v Rosariu

Folklorna skupina Mendoški Nageljni se je poleti odzvala na povabilo in se udeležila praznovanja 93. obletnice ustanovitve Slovenskega društva Triglav v Rosariu. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je za Svobodno Slovenijo pripravila Mirian Šenk.  Folklorna skupina Mendoški Nageljni pod…

Društvo Slovencev v Mendozi

Večina se je tu naselila po drugi svetovni vojni zadnje mesece leta 1948 in v začetku 1949. Bile so to predvsem številne družine z malimi otroki, skupno približno 400 oseb. Takoj so začeli s skupnostnim življenjem. Najprej so uvedli nedeljsko službo božjo, ustanovil se je pevski zbor, kmalu tudi slovensko društvo s prosvetnimi in družabnimi prireditvami. Sledila je ustanovitev dekliške in fantovske organizacije.
Naša skupnost ima lep Dom, zgrajen izključno s prostovoljnimi prispevki rojakov in prostovljnim delom, zlasti mladine. Stavba je enonadstropna in obsega prostorno dvorano z gledališkim odrom, šolskimi prostori, obsežnim igriščem, ki zadostujejo za lepo dejavnost. Vsako nedeljo in ob cerkvenih praznikih se daruje sv. maša. Ob sobotah zjutraj se zbirajo osnovnošolski otroci k pouku verouka, slovenščine, domoznanstva ter petja.

Zelo razgibana je dejavnost mladine. Organizirajo taborjenja v naravi, gojijo šport, sodelujejo pri odrskih predstavah, vsako leto priredijo mladinske dneve, itd. Zveza mater in žena si prizadeva predvsem na dobrodelnem področju.
Planinski odsek oskrbuje planinsko kočo  ože Kastelic, imenovano po prvem slovenskem dušnem pastirju, ki se je smrtno ponesrečil na Aconcagui leta 1941.

Društvo Slovenska pristava

Leta 1951 se je kupilo in blagoslovilo to zemljišče, da bi služilo kot izletna točka za sobotne in nedeljske popoldneve. Slovenci so se zbirali iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa. Zavest skupnosti se je s tem povečala, po raznih krajih so se začeli zidati Domovi, zato se je leta 1966 ustanovilo Društvo Slovenska pristava.

Razlaga grba: V grbu je ombu, ki predstavlja našo pampo in ki ga imamo tudi na Pristavi. Sonce predstavlja življenje, saj je potrebno za razvoj vsakega živega bitja, zelena barva pa zaznamuje Pristavo, ki ima velik vrt in nogometno igrišče. Obiskovalci pravijo, da prihajajo na zeleno Pristavo.

Pristava leži na zahodu mesta Buenos Aires. Pripada občini Morón. Vhod je na ulici República de Eslovenia (to ime je dobila, ko je Slovenija postala samostojna država). Zadnja vrata vodijo na ulico Ranchos. Pristava meri približno 3.000 m2.
Dom ima veliko dvorano, kjer je pult za prodajo hrane in pijače. Ob strani stoji kuhinja. Preko pokritega dvorišča se pride do stranišč in do žara, za katerim je uta. Sredi dvorišča so stopnice, ki vodijo v zgornjo dvorano. Na levi strani sta oder in garderoba, na desni pa kapela in zakristija. Malo bolj naprej je majhno stanovanje za hišnika. Pristava ima tudi tri nove učilnice. Spodaj, desno od vhoda sta dva šolska prostora, nato knjižnica, vrtec in mladinska soba. Za to sta še ena učilnica in skladišče. Na Pristavi je tudi velik in lepo razsvetljen vrt, kjer rastejo različna drevesa, med katerimi sta lipa in hrast. Na desni stojijo otroška igrala. Zadaj je oder na prostem, kjer je bil nekoč velik ombu. Drugi ombu stoji na levi strani, ob meji. Za njim je igrišče za odbojko ali košarko, še naprej pa travnato nogometno igrišče.

 

Društvo Slovenska pristava

Leta 1951 se je kupilo in blagoslovilo to zemljišče, da bi služilo kot izletna točka za sobotne in nedeljske popoldneve. Slovenci so se zbirali iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa. Zavest skupnosti se je s tem povečala, po raznih krajih so se začeli zidati Domovi, zato se je leta 1966 ustanovilo Društvo Slovenska pristava.

Razlaga grba: V grbu je ombu, ki predstavlja našo pampo in ki ga imamo tudi na Pristavi. Sonce predstavlja življenje, saj je potrebno za razvoj vsakega živega bitja, zelena barva pa zaznamuje Pristavo, ki ima velik vrt in nogometno igrišče. Obiskovalci pravijo, da prihajajo na zeleno Pristavo.

Pristava leži na zahodu mesta Buenos Aires. Pripada občini Morón. Vhod je na ulici República de Eslovenia (to ime je dobila, ko je Slovenija postala samostojna država). Zadnja vrata vodijo na ulico Ranchos. Pristava meri približno 3.000 m2.
Dom ima veliko dvorano, kjer je pult za prodajo hrane in pijače. Ob strani stoji kuhinja. Preko pokritega dvorišča se pride do stranišč in do žara, za katerim je uta. Sredi dvorišča so stopnice, ki vodijo v zgornjo dvorano. Na levi strani sta oder in garderoba, na desni pa kapela in zakristija. Malo bolj naprej je majhno stanovanje za hišnika. Pristava ima tudi tri nove učilnice. Spodaj, desno od vhoda sta dva šolska prostora, nato knjižnica, vrtec in mladinska soba. Za to sta še ena učilnica in skladišče. Na Pristavi je tudi velik in lepo razsvetljen vrt, kjer rastejo različna drevesa, med katerimi sta lipa in hrast. Na desni stojijo otroška igrala. Zadaj je oder na prostem, kjer je bil nekoč velik ombu. Drugi ombu stoji na levi strani, ob meji. Za njim je igrišče za odbojko ali košarko, še naprej pa travnato nogometno igrišče.

 

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Skip to content