Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v sredo, 1. novembra, srečala s Slovenci v Cordobi in v četrtek, 2. novembra, s Slovenci v Bariločah.

Državna sekretarka Humar s Slovenci v Cordobi

Državna sekretarka se je v drugem največjem argentinskem mestu Cordoba, ki je tudi pomembno univerzitetno in gospodarsko središče v Argentini, sestala s člani Slovenskega podpornega društva Triglav Cordoba. Člani društva so se zahvalili uradu za vso podporo v preteklosti in za današnji obisk. Državna sekretarka jim je izrazila hvaležnost, da ohranjajo slovensko izročilo v Cordobi. “Posebej sem ganjena, ker se je pred skoraj stotimi leti sem preselil tudi moj pradedek, ki je tu tudi pokopan. V izseljenskih zgodbah je veliko žalosti, ampak tudi uspeha in veselja,” je poudarila in zbrane vzpodbudila k vztrajanju pri društvenih dejavnostih. Zaželela jim je, da bi se še naprej družili, si med seboj pomagali, se srečevali in se imeli lepo. Društvo, ki je letos praznovalo triinosemdeset let združuje slovenske potomce in njihove prijatelje. Organizirajo različna srečanja, poudarek pa je na pouku slovenskega jezika, ki ga obiskujejo otroci in odrasli ter na urejanju arhiva, ki si ga je državna sekretarka tudi ogledala. V prostorih imajo knjižnico s slovenskimi knjigami, družijo pa se tudi ob plesu in glasbi. Največja druženja so ob slovenskih in argentinskih praznikih.

Kasneje je državna sekretarka obiskala lektorat slovenskega jezika na zasebni univerzi Universidad Catholica de Cordoba, ki tu deluje od leta 2018. Lektorat vodi lektorica Maja Kračun, ki je gostom predstavila delovanje lektorata. Državna sekretarka se je z udeleženci tečaja slovenščine pogovarjala o razlogih za učenje jezika. Nekateri se učijo iz želje po učenju tujih jezikov, nekateri pa so potomci slovenskih migrantov in se z učenjem slovenščine približajo življenju svojih prednikov, jih na ta način bolje razumejo. Med njimi je tudi šestinosemdesetletna Esther Cmor, ki ima največji prekmurski arhiv v Argentini in trenutno piše knjigo o zgodovini prekmurskega priseljevanja v to državo. Na lektoratu med drugim organizirajo tudi slovenski zajtrk, različne delavnice povezane s slovenskim jezikom, prevajajo zgodbe, organizirajo slovenske dneve. Zadnji so bili posvečeni stopenjskemu branju, pred tem pa Ivanu Cankarju, ko so brali njegovo literaturo. Redno gostijo pesnike, pisatelje, umetnike iz Slovenije. Med njimi so že bili pisatelj Drago Jančar, pesnik Uroš Prah in drugi. Sodelujejo tudi s slovenskim društvom. Prav odprtje slovenskega lektorata, ki v Cordobi deluje tudi na javni univerzi Universidad Nacional de Cordoba, je spodbudilo k večji dejavnosti tudi slovensko društvo v tem mestu. Po srečanju se je državna sekretarka srečala še s Miltonom E. Escobarjem, sekretarjem za mednarodne odnose katoliške univerze v Cordobi, ki je ena od dveh univerz, kjer deluje lektorat.

Državna sekretarka Humar s Slovenci v Bariločah

Pred ponovnim obiskom prestolnice je državna sekretarka dan preživela še z rojaki v Bariločah v provinci Rio Negro, kjer je največje smučišče v južni Ameriki. Sem so prihajali na snežne priprave tudi člani slovenske smučarske reprezentance, ki so bili med slovensko skupnostjo vedno toplo sprejeti. Tu je veliko Slovencev našlo svoj drugi dom, saj jih podnebje in gorato območje spominjata na rodno alpsko pokrajino. Bariloče so Slovenci zelo močno zaznamovali. Veliko je slovenskih poimenovanj, saj so prav slovenski gorniki, plezalci in smučarji prvi osvojili mnoge argentinske vrhove in gorske točke. Med najbolj znanimi Slovenci tu je 95-letni Dinko Bertoncelj, ki se je rodil na Jesenicah in mu je leta 2020 predsednik Pahor podelil medaljo za zasluge. Z njim se je srečala tudi državna sekretarka in mu čestitala za vse uspehe na področju gorništva, ki so v ponos ne le Slovencem v Argentini, tudi v domovini in drugje po svetu. “Argentina je meni dala veliko, bila je moja rešitev in sem ji hvaležen,” je povedal priznan alpinist. Gospod Bertoncelj je opravil številne prvenstvene vzpone, bil v letih 1952-1960 med najuspešnejšimi argentinskimi plezalci ter prvi Slovenec na Himalaji. Dolga leta je vodil šolo smučanja v Argentini in ZDA. Nikoli pa ni pozabil na svojo rodno Slovenijo, ostal je ponosen, pa tudi dejaven v slovenski skupnosti.

Kasneje se je državna sekretarka sestala s člani Slovenskega planinskega društva Bariloče, kjer se Slovenci združujejo že vrsto let. Večinoma med seboj še vedno govorijo slovensko, med njimi je tudi veliko mladih in otrok. Društvo je nastalo leta 1951. Ustanovni člani so bili med drugimi tudi Dinko Bertoncelj, France Jerman, ki je pripeljal smučarski tek v Argentino, in Tonček Pangerc, ki je pustil pomembno sled v smučariji. V nekdanji mizarski delavnici imajo prelepo urejene prostore z bogato knjižnico, kjer se redno srečujejo, pripravljajo gledališke igre, glasbene večere in smučarske tekme. Organizirano imajo šolo slovenskega jezika, ki se z leti povečuje, saj številčnost mladih družin strmo raste. Državna sekretarka se je srečala še s častnim konzulom Republike Slovenije Robertom Eiletzem.