Etnologinja Vlasta Mlakar je več kot dve desetletji raziskovala etnobotanično izročilo na Slovenskem. Svoja spoznanja je strnila v obsežni knjigi z naslovom Rastlina je sveta, od  korenin do cveta, ki je izšla leta 2015, poljudno-strokovno monografijo pa dopolnjuje preko 80 dokumentarnih fotografij iz fototeke Slovenskega etnografskega muzeja. Da bi drobec tega znanja in verovanja, modrosti in skrivnosti naših prednikov o vsestranski uporabi rastlin, ki se kaže v načinu življenja in kulturi Slovencev, ponesla tudi k slovenskim rojakom po svetu, je avtorica v letu 2020 objavila angleško izdajo z naslovom Sacred Plants in Folk Medicine and Rituals – Ethnobotany of Slovenia.

Knjiga predstavlja tradicionalno znanje in verovanje o rastlinskem svetu in odpira vpogled v tisočletja staro izkustveno znanje naših prednikov o uporabi rastlin v prehranske, zdravilne, gospodarske, estetske in obredne namene, ki je bilo vselej povezano z nadnaravnim svetom, prek katerega je človek usmerjal svoje duhovno, družbeno in gmotno dojemanje sveta in sebe. Avtorica nam prek najrazličnejših in najpogostejših načinov uporabe rastlin predstavlja izredno bogato dediščino znanja naših prednikov, njihovo modrost in prebrisanost, pogled na svet in naravne pojave. Rastline so imele v življenju naših prednikov izjemen pomen od rojstva do smrti, od pomladi do zime; z njimi so se veselili in tolažili, se zdravili, podili zlo, klicali srečo. Vejica bršljana ali rožmarina pod vzglavjem naj bi zagotovila zakonsko srečo, zdravilna šentjanževka je hkrati čarovna roža kresnega časa in je bila v obredni rabi za zaščito pred vsemi slabimi vplivi, netresk je cenjeno zdravilo za ušesne bolezni, po ljudskem verovanju pa ima obrambno moč za zaščito pred 'hudo uro'.

Naši predniki so bili varuhi posvečenega znanja, ki je izhajalo iz naravnega in kozmičnega reda. Častili so svete gore, zdravilne izvire, duhove narave, svete gaje in drevesa, rastline in živali, v znak spoštovanja pa so z različnimi obrednimi dejanji darovanja naravi vselej vračali za vse tisto, kar so od nje prejemali. Po stoletjih pozabljanja in velikih ran, ki jih je človek zadal okolju, se z vedno večjimi koraki vrača zanimanje za sonaraven način življenja, kar pomeni spoštljiv odnos do narave kot so ga poznali že naši predniki.

»Če ne poznamo svoje preteklosti, težko razumemo sedanjost in z veliko negotovostjo gledamo v prihodnost. Vlasta Mlakar deli z nami spoznanja naših prednikov, pridobljena v domačem kulturnem okolju, in ravno v tem je največji pomen njenega dela«, je v predgovoru k angleški izdaji zapisala Barbara Sosič, kustosinja Slovenskega etnografskega muzeja.