Odprtje razstave: četrtek, 17. marca 2022, ob 18.00 uri

Od četrtka, 17. marca 2022 bo v razstavnem prostoru DoubleRoom arti visive v Trstu v na ogled skupinska fotografska razstava ODNOSI 2 / RELAZIONI 2, ki jo je pripravil kurator Denis Volk.

Razstavo sta organizirala Zavod iManaLAB in Maša Lancner v sodelovanju z DoubleRoom arti visive iz Trsta in Kulturnim društvom za umetnost KONS iz Trsta, podprli pa Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu.

V veljavi so ukrepi za omejitev širjenja okužbe Covid-19.

Na tokratni razstavi Odnosi 2 / Relazioni 2 svoja videnja odnosov predstavljajo fotografinje in fotografi: Nika Furlani, Maša Lancner, Arven Šakti Kralj Szomi, Matija Brumen, Andrej Furlan, Boštjan Pucelj in Jernej Skrt, dva izvirata iz zamejstva, dva z Goriškega in trije iz notranjosti Slovenije.

Odnosi so večna in nedokončana tema. Besedo odnos doživljamo kot besedo s številnimi pomeni in neštetimi primeri. Odnosi predstavljajo nas in naš obstoj ter obstoj drugih glede na nas ali na druge ali drugo, na vse ostalo, kar nismo mi. Odnosi predstavljajo vse naše življenje, življenjski prostor in okolje z živimi bitji. Brez odnosov ne bi obstajalo nič.

Odnosi so …, nekaj, kar ne-obstaja v fizičnem ali duhovnem smislu, ne nazadnje je tudi sama odsotnost odnosov odnos.

Epidemija Covid-19 je korenito posegla v življenje sedanjega časa z omejitvami, preusmeritvami naše pozornosti, s spremenjenim načinom življenja in tudi vplivom na okolje, vplivala je tudi na umetnike in njihovo delo. Vzpostavili so se novi odnosi, ki pa se nenehno spreminjajo.

Razstavo spremlja manjša publikacija.

Razstava bo na ogled do 29. aprila 2022. Vstop je prost.

URNIK: ponedeljek–petek 17–19

Sodelovanje pri razstavi:

Zavod iManaLAB

Maša Lancner, fotografinja

DoubleRoom arti visive, Trst

Kulturno društvo za umetnost KONS iz Trsta

Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu.

Fotografinji in fotografi:

Matija Brumen (1975, Maribor) je diplomant japonologije in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani (2005), magistrski študij Oblikovanja vizualnih komunikacij – fotografije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani je zaključil leta 2016. Bil je na študijski izmenjavi na Univerzi v Tsukubi na Japonskem (1997/8), na Folkwang Hochschule v Essnu v Nemčiji (2007/8) in na Akademiji za arhitekturo, umetnost in oblikovanje v Pragi na Češkem (april 2008). Prejel je več nagrad, razstavlja in objavlja v Sloveniji in tujini. Živi v Ljubljani.

Andrej (Andrea) Furlan (1966, Trst) je zaključil študij ohranjanja kulturne dediščine na univerzi v Vidmu (Udine). Na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU se ukvarja z dokumentacijo, fotografijo ter oblikovanjem publikacij in razstav. Več let je z Martino Repinc vodil razstavno dejavnost Kraške hiše v Repnu (Trst). Poučuje fotografijo na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti univerze v Mariboru. Svoje delo je predstavil na več samostojnih in skupinskih razstavah, med drugim leta 2011 na Beneškem bienalu. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Nika Furlani (1983, Gorica) je leta 2008 je diplomirala na Pedagoški fakulteti v Kopru, smer razredni pouk. V tem času se je približala fotografiji in leta 2012 diplomirala na Višji strokovni šoli Srečka Kosovela v Sežani (smer fotografija).

Svoje likovno izražanje je usmerila v modno in portretno fotografijo. Pogosto se vrača k temam identitete in zlasti ženske introspekcije, kjer nam sanjske podobe ponujajo zelo osebno vizijo odnosa med človekom in naravo. Trenutno uporablja fotografijo kot medij za samoraziskovanje in podiranje meje med notranjim in zunanjim svetom. Živi in dela v Trstu.

Arven Šakti Kralj Szomi (1974, Kranj) je končala diplomski študij Fine Art, Studio Practice and Contemporary Critical Theory na Goldsmiths College, University of London in magistrski študij videa in fotografije na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Leta 2019 je za svoj opus del prejela Priznanje pomembnih umetniških del, najvišji umetniški naziv Univerze v Ljubljani. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Maša Lancner (1984, Šempeter pri Gorici) je po končanem študiju japonologije in hispanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala še iz fotografije na Višji strokovni šoli v Sežani. Leta 2013 je prejela Četrtkovo nagrado festivala Fotopub za serijo Metamorfoza. Živi in ustvarja na Goriškem.

Boštjan Pucelj (1979, Novo mesto) je samostojni kulturni ustvarjalec od leta 2007. Za svoje delo je bil že večkrat nagrajen, in sicer z drugo nagrado Emzinovega natečaja slovenska Fotografija leta 2005, leta 2006 s Četrtkovo nagrado na festivalu Fotopub, leta 2007 ga je Center in galerija P74 nagradil za knjigo umetnika. Živi in ustvarja v Novem mestu.

Jernej Skrt (1978, Šempeter pri Gorici) je leta 2005 diplomiral na slikarskem oddelku beneške Akademije lepih umetnosti (Accademia di Belle Arti di Venezia). Ob slikarstvu se ukvarja tudi s fotografijo. Prejel je tretjo nagrado za Emzinovo Fotografijo leta 2008 in bil večkrat nominiran. Živi in ustvarja v Kanalu ob Soči.

Odnosi

Vse naše življenje, življenjski prostor in okolje z živimi bitji predstavljajo odnosi. Brez odnosov ne bi obstajalo nič. Besedo odnos doživljamo kot besedo s številnimi pomeni in neštetimi primeri. S stališča današnje znanosti se (fizični) odnosi začnejo na nivoju atomov in končajo v neskončnem vesolju, nekaj podobno neskončnega je s humanističnega gledišča na ne-fizične odnose.

Z našega zemeljskega stališča pa so odnosi v okolju, med živimi bitji, med vsem, kar obstaja in kar poznamo, v fizičnem smislu, interakcijah, sobivanju, komunikaciji, pri človeku v odnosu do sebe, drugih in do okolja, do naših zaznav, predstav, doživljanj, čustev, misli, načrtov, strahov, spominov, do preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Odnosi predstavljajo nas in naš obstoj ter obstoj drugih glede na nas ali na druge ali drugo, na vse ostalo, kar nismo mi.

Odnosi so stališča, mnenja, perspektive, prognoze, videnja, analize, anomalije, nekaj, kar obstaja v fizičnem ali duhovnem smislu, ne nazadnje je tudi sama odsotnost odnosov odnos. Odnosi so večna in nedokončana tema.

Na tokratni razstavi svoja videnja odnosov predstavlja 7 fotografinj in fotografov: Nika Furlani in Andrej Furlan izhajata iz slovenskega zamejskega prostora v Italiji, Maša Lancner in Jernej Skrt sta z Goriškega, Boštjan Pucelj, Matija Brumen in Arven Šakti Kralj Szomi pa so iz notranjosti Slovenije – iz Novega mesta in Maribora oziroma Ljubljane.

Nika Furlani svoje fotografsko raziskovanje usmerja na razmišljanje o sebi in na doživljanje sebe. V mislih lahko v trenutku izmenjamo nešteto slik in sebe občutimo na različne načine, saj naši občutki in koncentracija na naše čute trajajo le trenutek. Naše misli in pozornost se nenehno spreminjajo, preskakujejo in se izmenjujejo. Podobno kot v mislih poskuša Nika na fotografijo ujeti različna stanja same sebe, ki so hkrati odsevi fizičnega, telesnega in duševnega ali duhovnega.

Arven Šakti Kralj Szomi fotografije sestavlja v pare in jih postavlja v asociativen odnos – fotografije dekleta in fotografije rastlin, rož – ter, po lastnih besedah, »izpostavlja žensko ter to, da se jo primerja z rožo«, nežno in krhko, ki pa je hkrati močna in trdna, celo provokativna. Odraščajoče dekle je negotovo glede prihodnosti, svoje nove vloge, prepuščena je usodi ali naključju, kot roža (v zimi). Čeprav fotografije kažejo negibne črno-bele podobe, je resnica povsem drugačna.

Andrej Furlan je svoje fotografske motive Bejruta posnel s camero obscuro. Njihov izbor je vezal na spomin pripovedovalke. Pisateljica Rana Haf mu je opisovala svoje otroštvo in odraščanje v Bejrutu, spomine in dogodke na državljansko vojno, ki so usodno spremenili njeno rojstno mesto. V njej se je pod vplivom doživljanj in misli iz preteklosti oblikoval sedanji odnos do krajev in objektov v Bejrutu. Njeni spomini in misli so predstavljeni kot sestavni del njegovih fotografij.

Matija Brumen fotografira svoja nečaka že od njunega otroštva. Brata Marko in Ivo odraščata, zorita, se starata in spreminjata, a ohranjata bratski odnos, delita skupne trenutke in dogodke, nekateri so zabeleženi na fotografijah. Ta projekt v nastajanju je ne le biografski, ampak razkriva tudi sorodstveni odnos fotografa in vključenost v zabeležene trenutke skupnih dogodkov.

Jernej Skrt razmišlja o nasprotju med temo in svetlobo, ki ga je v času pred pandemijo 2015–2020 vodila k nastanku serije fotografij Nočne poti. Sam pravi: »Ko si v temi, iščeš svetlobo.« To lahko razumemo dobesedno ali v prenesenem pomenu, saj vedno želimo nasprotno od tistega, kar imamo. Na fotografskih sprehodih je ujel trenutke, naključne podrobnosti v okolju, zabeležil takratno sedanjost in s tem tudi lastne občutke. Izbrane fotografije je kasneje, v času pandemije, združeval v kompozicije in s tem nakazal svoje razmišljanje o takratnem času, o katerem misli: »Takrat se je zdel tisti čas nenormalen, zdaj, v času pandemije, pa ga proglašamo za normalnega. Ob težavah, ko je čas za ukrepanje, to preložimo na prihodnost in v mislih iščemo tolažbo z vračanjem v idealizirano preteklost, ki je nasprotje realnosti, v kateri živimo.«

Maša Lancner je posnela rastline, sadike zelenjave, vzgojene v obraznih maskah. Obrazne maske so postale obvezen del našega življenja. Na začetku vsiljen tujek naše garderobe je postal vsakdanja nuja, ampak ne zato, ker bi si ga želeli kot modni dodatek. Posledica je vidna tudi v okolju, kjer so zavržene maske postale njegov sestavni del in hkrati ekološki problem, rastline pa se novemu okolju vedno prilagajajo.

Boštjan Pucelj vstopa v intimni prostor posameznika, v njegov dom, ki ga deloma razkriva s posneto knjižno polico. Razkriva zgodovino in sedanjost tega stanovalca in njegove družine. Knjige so izbrali ali dobili posamezni družinski člani na podlagi svojih interesov v različnih obdobjih, najverjetneje, ko so knjige izšle, nekatere kasneje. Naslovi razkrivajo tematiko, usmerjajo v razmišljanje o poklicu ali interesih in prostočasnih aktivnostih. Svojo zgodbo nosi tudi sama knjižna polica.

Epidemija Covid-19 je korenito posegla v življenje sedanjega časa z omejitvami, preusmeritvami naše pozornosti, s spremenjenim načinom življenja in tudi vplivom na okolje, kjer je obrazna maska nenadoma postala sestavni del in simbol tega časa. Vplivala je tudi na umetnike in njihovo delo. Vzpostavili so se novi odnosi, ki se nenehno spreminjajo.

Denis Volk