Franc Jeza, časnikar, publicist, pisatelj, in velik domoljub, je tisti, ki je tik za mejo, na samem pragu Slovenije oziroma takrat še Jugoslavije, v času, ko semena slovenske pomladi še niso pričela kliti, s svojim neumornim in do skrajnosti predanim delovanjem zavzeto ter vztrajno ohranjal, poglabljal in širil idejo demokratične ter neodvisne slovenske države.

 

S svojimi aktivnostmi s katerimi je jasno izražal željo in potrebo po samostojni slovenski državi je močno zaznamoval celotno povojno obdobje. Poleg tega, da je honorarno delal v uredništvu slovenskega tržaškega radia, je izdajal knjige, zbornike in brošure, v katerih je zamisel bodoče Republike Slovenije razdelal in izrisal do najmanjših podrobnosti. Popolnoma samostojno je izvajal tudi številne, nadvse konkretne propagandne akcije. Največkrat je množici v Trstu parkiranih slovenskih avtomobilov za brisalce zatikal informativne in propagandne politične letake, s katerimi je skušal Slovence spodbuditi in prepričati, da bi se aktivno zavzeli in pritisnili na takratno komunistično oblast, da bi se Slovenija osamosvojila. Njegove akcije so bile pogosto tudi precej tvegane in nevarne. Režim, ki je obvladoval prostor onstran kraškega roba, le par kilometrov vzhodno od Trsta, namreč ni poznal usmiljenja, ko je šlo za tovrstne aktivnosti. V samozaložbi je izdal tudi pet zbornikov, v katerih je izdelal politični program samostojne Slovenije. Poimenoval jih je Alternativa, Iniciativa, Demokracija, Akcija in Neodvisna Slovenija.

 

Mnogim slovenskim patriotom in rodoljubom, v Sloveniji in zunaj nje, so bile Jezove misli, zamisli in napovedi tudi odločilen navdih. V njegovih delih je neodvisna in demokratična slovenska država dobila podobo, ki jo danes tudi v resnici ima.  Je takšna, kakršno je izrisal, sanjal, želel in zahteval. Jeza je verjel v slovenski narod, verjel je, da bomo Slovenci, prastar, demokratičen evropski narod, v pogojih uveljavljene formalne demokracije zaživeli polno, plodno in strpno politično življenje, ki ga bo karakterizirala visoka stopnja politične kulture, sožitja in sodelovanja vseh obstoječih političnih ter ostalih družbenih sil. 

 

Franc Jeza je bil rojen 30. decembra 1916 v Hajdini pri Ptuju. Osnovno šolo je obiskoval v Hajdini, gimnazijo v Mariboru in na Ptuju. Po maturi leta 1939 se je  vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani, a je moral študij po dveh letih zaradi vojne prekiniti, po vojni pa je dokončal študij etnografije in etnologije v Gradcu. Še ne osemnajstleten fant je bil zaskrbljen zaradi položaja Slovencev na avstrijskem Koroškem, kjer je ugotavljal, da zaradi vpliva nemške šole »germanizacija strašno naglo napreduje«. Opazoval je slovenski narod in v eseju Karantanija v pomladi 1934, v knjigi Mlada setev, ki jo je leta 1937 založilo kulturno društvo gimnazijcev na Ptuju, zapisal: »Premalo zaupamo sami vase., …, Naša kultura ni zgrajena na krvi in svobodi tujih, tlačenih narodov. Nikomur nismo delali krivice, a tudi od nikogar nismo sprejeli nezasluženih darov. Zato moramo biti ponosni nase in na to, kar smo si ustvarili., …, Politični položaj Evrope se menjava vsak trenutek in neumno bi bilo misliti, da se nam ne bodo ponudile spet priložnosti, da jih izrabimo. In tedaj bomo morali biti pogumni in pametni.«

 

Med okupacijo se je pridružil osvobodilnemu gibanju in bil kot predstavnik krščanske socialistične skupine in SKAD Zarja v odboru OF za univerzo. V času vojne je bil zaprt v ječah in koncentracijskih taboriščih Dachau in Überlingen ob Bodenskem jezeru. Kasneje se je vrnil v Ljubljano, kjer se je zaposlil kot časnikar pri Slovenskem Poročevalcu, vendar pa je že 1. novembra 1948 pobegnil v Italijo, ker se ni ni strinjal s cilji in metodami režima. Tudi v Italiji je prve mesece preživel v begunskih taboriščih, kasneje je živel v Trstu, kjer je deloval kot neodvisen časnikar in sodeloval pri Radiu Trst A, kjer je urejal kulturna poročila v okviru časnikarskih oddaj, sodeloval pri programih s fantastičnimi in drugimi novelami, s prevodi dram, z izvirnimi igrami za otroke in odrasle itd. Izmed dram je dobila Zadeva je končana leta 1964 prvo nagrado RAI Trst A. V Trstu je bil ustanovitelj in sourednik »neodvisne slovenske revije« Stvarnost in Stvarnost in svoboda (1950–53). Sodeloval je pri tedniku Novi list in pri revijah Mladika (Trst), Literarni vestnik, Tokovi (1956) in pri publikaciji Več otrok (1964). Izdal je več knjig, veliko tudi v samozaložbi. Pri svojem delu je bil zelo vztrajen, požrtvovalen, premočrten in neuklonljiv. Leta 1979 je za življenjsko delo dobil literarno nagrado Vstajenje.

Franc Jeza
Vir: Časnik

Bil je človek, ki je vse kar je počel, počel iz ljubezni do slovenstva. Zato je živel. V nenehnem delu in nenehnem snovanju. A brez redne službe in brez državljanstva. Brez socialnih in državljanskih pravic. V Trstu je živel in umrl kot apatrid. Osamosvojitve svoje ljube domovine pa žal nikoli ni dočakal, za vedno se je namreč poslovil 20. januarja 1984.

Zaživela Info točka za vračanje v Republiko Slovenijo

Z veseljem sporočamo, da je v okviru Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu zaživela Info točka za vračanje v Republiko Slovenijo, kjer bodo na enem mestu na voljo koristne informacije in usmeritve, s katerimi bo urejanje…

Minister Arčon na obisku pri Slovencih v Srbiji

Podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu je med 12. in 14. majem obiskal Srbijo. Minister Matej Arčon s slovenskimi društvi na severu Srbije Po ocenah v Srbiji živi okoli deset tisoč Slovencev in njihovih potomcev. Ustanovljenih…

Gostovanje Lutkovne skupine Luki v Banja Luki in Prijedoru

Na lep pomladni dan, 11. maja 2024, je Društvo Slovencev Triglav v Banja Luki gostilo prav posebne goste. Amaterska Lutkovna skupina Luki iz Kisovca je za otroke uprizorila avtorsko predstavo Izgubljeni volk.  Za gostovanje slovenske lutkovne skupine v Banja Luki…

Slovenščina nas povezuje: Učenci DPS iz Švice obiskali Osnovno šolo Nazarje

V sklopu projekta Slovenščina nas povezuje so učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Švice med 9. in 13. majem 2024 obiskali Osnovno šolo Nazarje.  Učenci DPS v Švici so v Nazarjah imeli priložnost biti del pouka, spoznati nove prijatelje in ta…

Delavnica kamišibaja v Banja Luki

V soboto, 13. 4. 2024, so v Društvu Slovencev Triglav Banja Luka skupaj z osnovnošolskimi učenci dopolnilnega pouka slovenščine spoznavali japonsko gledališče kamišibaj. Krajši prispevek o dogodku je pripravila Barbara Goršič.  Ker v mesecu maju pričakujemo v društvu obisk slovenske…

Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije je gostoval pri dopolnilnem pouku slovenščine na Dunaju

Od 22. do 24. aprila 2024 je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije gostoval pri dopolnilnem pouku slovenščine na Dunaju.   Za slovenske otroke in mladostnike na Dunaju ter v okolici je pripravil dve delavnici, in sicer Kaj sta počela…

70. misijonska tombola v Slomškovem domu

V nedeljo, 7. aprila 2024, so v Slomškovem domu (Ramos Mejía) izvedli že 70. misijonsko tombolo. Vabljeni k branju prispevka, ki so ga za Svobodno Slovenijo pripravili v Slomškovem domu. Bela nedelja, prva po Veliki noči, je med Slovenci v Argentini…

Slovenec Staš Čakš v polfinalu tekmovanja v klasični kitari v Luksemburgu

Slovenski glasbenik Staš Čakš bo nastopil v polfinalu 3. mednarodnega tekmovanja v klasični kitari. Tekmovanje bo potekalo v sklopu Luksemburškega kitarskega festivala, ki ga bo od 10. do 13. maja 2024 gostil glasbeni konservatorij mesta Luksemburg.   Polfinalni krog bo…

Stati inu obstati: Pogled na 50-letno dediščino dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, Lihtenštajnu in na Predarlskem

Iz Züricha poročajo o izidu posebnega zbornika Stati inu obstati, ki predstavlja pogled na 50-letno dediščino dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, Kneževini Lihtenštajn in na Predarlskem. Zbornik je bil izdan ob 50. obletnici obstoja dopolnilnega pouka v teh regijah ter…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.