Tokrat predstavljamo rojaka, ki sicer ni dočakal razglasitve samostojne slovenske države, je pa o njej razmišljal že vsaj štiri desetletja prej, zaradi česar menimo, da sodi med tiste, ki so pomembno vplivali na razvoj misli o samostojni Sloveniji. Zavedati se je namreč treba, da ideja o samostojnosti in neodvisnosti slovenskega naroda ni nastala čez noč, temveč se je prek ljudi, kot je bil France Dolinar, krepila, zorela in končno dozorela tistega slovesnega junija 1991.

 

France Dolinar, zgodovinar in duhovnik, je o  samostojni slovenski državi pisal že v prvih povojnih letih. Leta 1945 se je, kot mnogi Slovenci, znašel v taborišču v Italiji. Kot široko razgledan mož, ki je obvladal vrsto evropskih jezikov, je imel za slovenske begunce več predavanj. V okviru t. i. ljudske univerze, ki so jo organizirali slovenski begunci v taborišču v Serviglianu, je imel novembra 1945 predavanje z naslovom Strukturno sociološke hibe slovenskega narodnega organizma. V njem je predstavil pojave, ki ogrožajo zgradbo slovenskega naroda. Po njegovem so bili to neenotnost, rušenje narodnih avtoritet, klikarstvo, pa tudi razhod med generacijami. Ob tem je izpostavil, da »mora biti prvi pogoj za obstoj in razvoj narodne države Slovenije, da smo strukturno čvrst in enoten narod. To se pravi, do kraja in polno povezati vse stranice našega narodnega organizma v resnični službi narodnemu cilju, učvrstiti vez med posamezniki in avtoriteto v dejavnosti posebnih socialnih smeri, ohraniti vselej prvenstvo skupne blaginje in zagotoviti solidarnost stare in mlade generacije.« Lahko bi rekli, da njegova takratna misel ostaja aktualna tudi v današnjem času.

 

Ob stoti obletnici zahtev za Zedinjeno Slovenijo, ki jih je skupaj s somišljeniki leta 1848 zapisal jezikoslovec, narodni buditelj in duhovnik Matija Majar Ziljski, je Dolinar napisal krajše delo z naslovom Slovenska državna misel. Brošuro, ki jo je objavil pod psevdonimom Peter Levičnik, so razmnožili v slovenski begunski tiskarni v taborišču Špital na avstrijskem Koroškem. V sklepu brošure je zapisal: »Slovenska država, katere nosilec je slovenski politični narod v vsej svoji celoti, je najvišji cilj slovenske politike. /…/ Rodu, ki raste, je usojeno, da nosi naprej sladko breme političnega slovenskega izročila. Luč gosposvetske slave mu razsvetljuje njega zgodovinski hod, zgled očetov, ki so v duhu krščanske demokracije dogradili politično organizacijo slovenskega naroda, obvezuje sinove k ohranjanju in razvoju dediščine. S polnim zaupanjem v Gospoda zgodovine in sile svojega naroda, ponosen na že prehojeno stoletno pot gleda današnja mladina v Zedinjeni Sloveniji v slovenski državi smisel svoje politične biti.«.

 

 

France Dolinar.

Misli o samostojni Sloveniji je ostal zvest tudi kasneje. Svoje razmišljanje iz leta 1968 z naslovom Odsotnost slovenske državne misli v prevratu 1918 je zaključil z besedami: »V politični strategiji moremo Slovenci imeti samo en cilj, neodvisno slovensko državo. V tem pomenu je samo zgolj samoslovenska res slovenska politika. /…/ Dokler ni samosvoje slovenske države, Slovenci politično žive še vedno v predzgodovini. Očetom, ki so nam v letu 1918 izbojevali svobodo, čeprav ne v polni meri, moramo biti prepričano hvaležni; brez njih dejanja tudi njih sinovi ne bi mogli slovenskega problema bolj globoko in jasno spoznati. Odgovornost za prihodnja pokolenja pa nalaga vsem kritično presojo naše zgodovine. /…/ Narod, ki ni zmožen živeti iz svoje bistvene in bitne politične ideje, je obsojen na smrt. Če se to zgodi v sladkem umiranju samoprevare, potem bo tudi njegov nejunaški konec zaznamovan s sramoto. Slovenci imamo svojo magno charto v samodržavno zedinjeni Sloveniji. Naši predhodniki v letu 1848 so jo uvideli z jasnovidnostjo mladih src. Kadarkoli v poznejši zgodovini nismo znali ohraniti primata slovenski državni misli, smo zmerom morali pozneje obžalovati svojo nezvestobo

 

Da je za narod še kako pomembno, da ima svojo lastno državo, je jasno podčrtal tudi kasneje: »Če smo Slovenci v dobi narodnega preporoda nekaj časa morali in nekaj časa še verjetno obrazložitvijo mogli odlagati uresničitev suverene svojedržavne samostojnosti, sedanji moment slovenstva ukazujoče terja in alternativa je samo ena: narodni pogin – svojevrhovno narodno slovensko državo. Bistvene naloge v narodu ne morejo biti izpolnjene, ako narod nima na voljo lastne državne moči.«


Njegove zbrane misli o slovenski državi dopolnjujemo tudi s kratkim življenjepisom. France Dolinar se je rodil leta 1915 v Ljubljani očetu Francetu in materi Ivani. Oče je v Ljubljani kupil staro pekarno ter jo preuredil v prvo parno pekarno v mestu, zaradi velike dobrodelnosti do dijakov in socialno zapostavljenih pa se je njihove pekarne prijelo ime Bethlehem-Hiša kruha. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval doktorski študij na znameniti Gregoriani v Rimu, vendar ga ni končal. Kasneje je dobil službo arhivarja v Vatikanskem apostolskem arhivu. Leta 1980 se je za leto dni preselil v zamejsko Gorico. Umrl je v Rimu leta 1983, pokopali pa so ga v Sovodnjah pri Gorici. Že po njegovi smrti je izbor njegovih esejev, razprav in člankov izšel v knjigi Slovenska katoliška obzorja, knjigo pa je izdala Slovenska katoliška akcija v Buenos Airesu.

Tečaj slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji (februar - junij 2023)

Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik vabi na Tečaj slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji. Spletni tečaj, ki bo dvakrat tedensko po tri šolske ure potekal med  28. februarjem 2023 in 6. junijem 2023, je namenjen…

Postanite člani Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), največje slovenske knjižnice

Narodna in univerzitetna knjižnica je knjižnica vseh Slovencev. Zbira, hrani in daje na uporabo nacionalno zbirko knjižničnega gradiva, ki mu z eno besedo rečemo slovenika. To je gradivo v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev in slovenskih založb,…

XXI. Nagradni natečaja za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil XXI. Nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Skozi leta je prispelo že več kot 360 različnih…

Nagradni natečaji na temo Prisluhni in pomagaj

Ventilator besed, revija za kulturo vzgojo in izobraževanje, v rubriki Natečaji lahko sodelujete pri različnih nagradnih natečajih, pri katerih se lahko izrazite kot literarni ali likovni ustvarjalci ali pa kar oboje. V letošnjem letu bodo razpisali natečaje na temi PRISLUHNI IN…

Študij v Sloveniji – predstavitev slovenskih univerz, 16. 2. 2023 ob 14.00

Ekipa Study in Slovenia vabi na spletno predstavitev študija v Sloveniji. Predstavitev za Slovence v zamejstvu in po svetu bo potekala 16. februarja 2023 ob 14.00 uri (CET).   V okviru predstavitev bodo predstavili uporabne informacije glede študija in življenja…

Razpis za promocijo slovenskega jezika

Ministrstvo za kulturo je objavilo Javni razpis za (so)financiranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika ter njegovi promociji v letu 2023. Namen razpisa je:promocija slovenskega jezika s spodbujanjem besedilnih spretnosti in bralne pismenosti uporabnikov in uporabnic slovenskega jezika,ozaveščanje o…

Štipendije za tečaje slovenskega jezika

Leto, ki se je pričelo, je lahko odlična priložnost tudi za obnovitev, nadgraditev ali pa začetek učenja slovenskega jezika. Tudi letos Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom…

Zaključek slovenskih šol v Buenos Airesu

Te dni, ko v Sloveniji doživljamo končno pravo zimo, je v Argentini prav prijetno vroče in najmlajši se veselijo, saj uživajo v zasluženih poletnih počitnicah. V zadnjem mesecu preteklega leta so se tako za nekaj časa poslovili od šolskih klopi.…

Miklavževanje 22 v Zürichu

Še en simpatičen prispevek o miklavževanju, ki so nam ga poslali iz Aktiva učiteljev dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, vam ponujamo v branje. Letošnja miklavževa nedelja, 11. 12. 2022 je bila radodarna, saj nam je naklonila tudi nekaj snega. Da bi…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.