Z gregorjevim smo se tudi letos poslovili od zime in poslali luč po vodi s pomočjo ladjic, ki so jih ustvarjali otroci s starši in učitelji in tako ohranjali slovenski običaj tudi v deželi sira in Alp.


Kljub omejitvam, smo uspešno priklicali pomlad in dolge sončne dneve.


Otroci so z veliko mero ustvarjalnosti in navdušenja ustvarili svoje gregorčke, ki so jih poslikali, opremili z napisi in na koncu po starih šegah »vrgli luč v vodo«. S simboličnim spuščanjem ladjic so pozdravili prihod pomladi in sonca.


Šega ima korenine v predkrščanski dobi, vendar se je pri ljudeh uveljavilo prepričanje, da predstavlja prihod pomladi, saj se je po starem koledarju praznovalo na prvi spomladanski dan, ko je svetli del dneva postal daljši. To je pomenilo, da so lahko po tem dnevu dlje časa delali pri naravni svetlobi in ne več samo pri sveči ali pozneje pri petrolejki, pravijo etnologi. Po legendi, ki se prenaša od ust do ust, je Gregor kot dojenček mlinarju priplaval v lesenem predmetu po vodi. Običaj spuščanja luči po vodi da naravi moč novega rojevanja.


Sv. Gregor je bil zavetnik učiteljev, študentov, glasbenikov, hkrati pa veljal za prinašalca luči. Simbolično bi lahko povezali, da znanje prinaša luč tudi v življenje vsakega posameznika, ki širi in nabira znanje, pa tudi vsem tistim, ki se ukvarjajo z umetnostjo.


Za gregorjevo so značilne tudi nekatere druge šege. V Prekmurju in Porabju so otroci koledovali, torej hodili od hiše do hiše in prosili za darove. Ti koledniški obhodi so nastali po ogrskem zgledu in so se ponekod ohranili do zadnje četrtine prejšnjega stoletja.


Približno do druge svetovne vojne pa so šolarji v Beli krajini na gregorjevo hodili po hišah, preoblečeni v svatovski sprevod. Darovali so jim jajca in denar.


Tudi slovenski pesniki so ovekovečili gregorjevo v svojih pesnitvah. Oton Župančič je pred več kot sto leti že natančno opisal pomen gregorjevega v Dumi: “… Na Gregorjevo – otec, še veš? – se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so; midva preko ceste sva slušala … Čuješ živ-živ? … Vse to in še več predstavlja zahvalo hvaležnega, ki je po moreči zimi še živ-živ? In se bo lahko ženil.”


Da je bil to pomemben čas v letu, dokazujejo tudi pregovori, ki so se ohranili vse do danes. Za gregorjevo velja, da:

Če breskve pred Gregorjem cveto, trije eno pojedo.


Na Gregorjevo najviški gorjanec na drevo potrka.


Po Gregorju od vsakega vetra sneg skopni.

 

Prispevek je spisala Jasmina Lepoša.

Otroci med ustvarjanjem.

Evropski dan jezikov 2023 v Banja Luki

Od leta 2001 se vsako leto 26. septembra praznuje Evropski dan jezikov. Svet Evrope spodbuja učenje tujih jezikov v prepričanju, da jezikovna raznolikost predstavlja pomembno orodje za doseganje boljšega medkulturnega razumevanja in hkrati predstavlja ključno sestavino bogate kulturne dediščine naše…

Dan jezikov in Slovenska pravljica v Švici

Tradicionalno druženje ob dnevu jezikov smo letos organizirali 17. septembra 2023 v Bernu. Učiteljici dopolnilnega pouka slovenščine, Anja Dobrovc in Jasmina Lepoša, sta skupaj z Združenjem staršev Martin Krpan ter Veleposlaništvom RS v Bernu pričarali nepozaben, jezikovno zanimiv dan, ki…

Literarni natečaj za učence slovenščine na Hrvaškem

Z veseljem vas obveščamo, da Zveza slovenskih društev na Hrvaškem s podporo Ministrstva za znanost in izobraževanje RH, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Slovenskega doma KPD Bazovica z Reke objavlja razpis za literarni natečaj z naslovom »Z domišljijo…

Baasem 2023: Medgeneracijsko srečanje Slovencev iz Severnega Porenja – Vestfalije

Društvo Slovenski zvon iz Krefelda je med vikendom, od 15. do 17. septembra 2023, organiziralo medgeneracijsko druženje Slovencev in slovenskih družin v Baasemu. To je kraj v Eiflu (NRW), kjer se Slovenci srečujejo že vrsto let, obdan z  gozdovi, travniki…

Slovenski večer v Amsterdamu

V soboto, 16. septembra 2023, je lokalni odbor Društva VTIS v sodelovanju z Združenjem prijateljev Slovenije na Nizozemskem organiziral nepozaben Slovenski večer v Amsterdamu. Družabni dogodek, povezan s pokušino slovenskih vin je potekal v priljubljenem lokalu Kalemegdan. Prispevek o dogodku…

V Sao Paulu bo kmalu zaživel Slovenski dom Triglav

V četrtek, 14. septembra 2023, je bila na delovnem obisku v Sao Paulu slovenska veleposlanica v Braziliji Mateja Kračun. Poleg srečanja z vidnejšimi člani tamkajšnje slovenske skupnosti je skupaj z njimi opravila ogled prostorov, kjer bo v kratkem začel delovati…

Vseslovensko srečanje rojakov na Švedskem

Slovensko društvo Simon Gregorčič Köping je organiziralo vseslovensko srečanje rojakov na Švedskem. Objavljamo prispevek, ki ga je pripravil predsednik društva Alojz Macuh.  Vse prehitro nam minevata čas, počasi se bomo zbirali v prostorih društva, z delom smo pa tako rekoč…

Obisk dijakov liceja A. M. Slomška iz Trsta

V ponedeljek, 18. septembra 2023, je državna sekretarka na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar sprejela dijake drugega letnika Humanističnega in družbeno-ekonomskega liceja Antona Martina Slomška iz Trsta. Gimnazijci, ki se ta teden mudijo na jezikovnem…

Mendoški nageljni na obisku v Rosariu

Folklorna skupina Mendoški Nageljni se je poleti odzvala na povabilo in se udeležila praznovanja 93. obletnice ustanovitve Slovenskega društva Triglav v Rosariu. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je za Svobodno Slovenijo pripravila Mirian Šenk.  Folklorna skupina Mendoški Nageljni pod…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.