Z gregorjevim smo se tudi letos poslovili od zime in poslali luč po vodi s pomočjo ladjic, ki so jih ustvarjali otroci s starši in učitelji in tako ohranjali slovenski običaj tudi v deželi sira in Alp.


Kljub omejitvam, smo uspešno priklicali pomlad in dolge sončne dneve.


Otroci so z veliko mero ustvarjalnosti in navdušenja ustvarili svoje gregorčke, ki so jih poslikali, opremili z napisi in na koncu po starih šegah »vrgli luč v vodo«. S simboličnim spuščanjem ladjic so pozdravili prihod pomladi in sonca.


Šega ima korenine v predkrščanski dobi, vendar se je pri ljudeh uveljavilo prepričanje, da predstavlja prihod pomladi, saj se je po starem koledarju praznovalo na prvi spomladanski dan, ko je svetli del dneva postal daljši. To je pomenilo, da so lahko po tem dnevu dlje časa delali pri naravni svetlobi in ne več samo pri sveči ali pozneje pri petrolejki, pravijo etnologi. Po legendi, ki se prenaša od ust do ust, je Gregor kot dojenček mlinarju priplaval v lesenem predmetu po vodi. Običaj spuščanja luči po vodi da naravi moč novega rojevanja.


Sv. Gregor je bil zavetnik učiteljev, študentov, glasbenikov, hkrati pa veljal za prinašalca luči. Simbolično bi lahko povezali, da znanje prinaša luč tudi v življenje vsakega posameznika, ki širi in nabira znanje, pa tudi vsem tistim, ki se ukvarjajo z umetnostjo.


Za gregorjevo so značilne tudi nekatere druge šege. V Prekmurju in Porabju so otroci koledovali, torej hodili od hiše do hiše in prosili za darove. Ti koledniški obhodi so nastali po ogrskem zgledu in so se ponekod ohranili do zadnje četrtine prejšnjega stoletja.


Približno do druge svetovne vojne pa so šolarji v Beli krajini na gregorjevo hodili po hišah, preoblečeni v svatovski sprevod. Darovali so jim jajca in denar.


Tudi slovenski pesniki so ovekovečili gregorjevo v svojih pesnitvah. Oton Župančič je pred več kot sto leti že natančno opisal pomen gregorjevega v Dumi: “… Na Gregorjevo – otec, še veš? – se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so; midva preko ceste sva slušala … Čuješ živ-živ? … Vse to in še več predstavlja zahvalo hvaležnega, ki je po moreči zimi še živ-živ? In se bo lahko ženil.”


Da je bil to pomemben čas v letu, dokazujejo tudi pregovori, ki so se ohranili vse do danes. Za gregorjevo velja, da:

Če breskve pred Gregorjem cveto, trije eno pojedo.


Na Gregorjevo najviški gorjanec na drevo potrka.


Po Gregorju od vsakega vetra sneg skopni.

 

Prispevek je spisala Jasmina Lepoša.

Otroci med ustvarjanjem.

Srečanje slovenskih poslovnih organizacij v São Paulu

Prejšnji teden, 5. aprila 2024, je pod okriljem SGBN v brazilskem São Paulu potekalo trilateralno srečanje poslovnih organizacij Slovenske globalne poslovne povezave (SGBN), Slovensko argentinske gospodarske zbornice (SLOAR) in Gospodarske zbornice Slovenija-Brazilija (SLOBRAZ).   Na srečanju so bili prisotni predsednik…

Projekt "Preberi knjigo, spoznaj slovenskega avtorja" je odlično uspel

Projekt Preberi knjigo, spoznaj slovenskega avtorja, ki ga je v sodelovanju z Državnim tehničnim zavodom Alessandro Volta organiziral Centro Italiano Femminile (CIF) iz Trsta, je odlično uspel. Poročilo o projektu je pripravila Elena Cerkvenič Grill. 25. januarja sta novinar Ivo Jevnikar…

Obisk ministra Arčona pri slovenski manjšini na Hrvaškem

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je v ponedeljek, 8. aprila 2024, mudil na Hrvaškem. O stvarnosti in izzivih se je pogovarjal z vodstvom krovne organizacije Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, se srečal s predsednikom…

Začetek pouka v argentinskih sobotnih šolah

V soboto, 16. marca 2024, so se slovenske osnovnošolske družine zbrale v Slovenski hiši v Buenos Airesu, da bi z zahvalno sveto mašo skupaj začeli novo šolsko leto. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je objavila Svoboda Slovenija. Najprej nam je…

Ciljni raziskovalni projekt INV za slovensko skupnost na Hrvaškem

Oktobra lansko leto se je v okviru Inštituta za narodnostna vprašanja (INV) začel večletni projekt z naslovom Slovenska skupnost na Hrvaškem v sodobnem kontekstu: analiza socialno-ekonomskega položaja in odnosa njenih pripadnikov do slovenskega jezika ter kulturne in politične participacije. Projekt…

Koroški Slovenci bodo v Bruslju predstavili peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji

Na prihajajoči seji Odbora za peticije Evropskega parlamenta, ki bo 8. aprila 2024 od 18. ure dalje v Bruslju, bodo predstavniki vseh treh političnih krovnih organizacij koroških Slovencev (Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij, Skupnost koroških Slovencev in Slovenk)…

Kulinarični most med Slovenijo in rojaki po svetu: kranjska klobasa

Izšla je tretja oddaja letošnje sezone kulinaričnega mostu, tokrat se predstavlja kranjska klobasa.   Svetovni slovenski kongres v letu 2024 nadaljuje s povezovanjem starejše in mlajše generacije slovenskih rojakov ob spoznavanju in pripravi značilnih slovenskih jedi. Skozi projekt Kulinarični most…

Že deseto leto spuščanje gregorčkov v Berlinu

V soboto, 9. marca dopoldne, so v Berlinu učenci dopolnilnega pouka slovenščine skupaj s svojimi starši in učiteljico spustili gregorčke po reki Spree in tako klicali pomlad.   Praznovanje gregorjevega je v Berlinu že vsakoletna tradicija, ki jo je učiteljica…

Odprte so prijave na 31. poletni tečaj slovenščine v Kopru

Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem v sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper in s finančno podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu letos organizira že 31. poletno šolo slovenskega jezika, ki bo med 8. in…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.