Back to Top

ARHIVI

Arhivi in druge institucije povezane z rodoslovnim raziskovanjem.

ISKANJE KORENIN

Različne dejavnosti, projekti na področju genealogije.

DRUŽINSKO DREVO

Kako se lotiti izdelave družinskega drevesa.

Knjigotapljenje 2024 – Slovenska knjižna srečevanja na Dunaju

V Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto so med 19. in 20. novembrom 2024 skupaj z Društvom knjižničarjev Dolenjske, dopolnilnim poukom slovenščine na Dunaju, Slovenskim kulturnim centrom Korotan in Slovenskim inštitutom na Dunaju že osmič zapored pripravili slovenska knjižna srečevanja na…

Bibliobusiranje 2024 – Srečanje novomeškega in karlovškega bibliobusa na Hrvaškem

Potujoči knjižnici Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto in Mestne knjižnice »Ivan Goran Kovačić« Karlovec sta se v petek, 27. septembra 2024, predstavili slovenski narodnostni skupnosti na Hrvaškem. Prispevek o dogodku je pripravila Vera Jaćimović.   Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto…

Tradicionalni slovenski zajtrk v Colegio Esloveno v Mendozi

V slovenski šoli Colegio Esloveno »Anton Martin Slomšek« v Mendozi so pred dvema tednoma organizirali tradicionalni slovenski zajtrk. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je o dogodku pripravila Tončka Šmon.   Po slovenski navadi smo se pred časom tudi v…

Duh slovenske glasbe - spomladanski koncert mendoških pevskih zborov

Slovenski mendoški pevski zbor in Slovenski mendoški oktet sta 28. septembra 2024 v Slovenskem domu v Mendozi priredila vsakoletni spomladanski koncert, letos z naslovom “Duh Slovenske Glasbe”. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je za Svobodno Slovenijo pripravila Valentina Šmon.…

Minister Arčon na obisku pri slovenski skupnosti na Dunaju

Podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je med 18. in 19. novembrom 2024 obiskal slovensko skupnost na Dunaju.    Tokratni obisk avstrijske prestolnice je minister pričel na Centru narodnih skupnosti – CAN. Center,…

Minister Arčon s predsednikom Avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina

Podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je v četrtek, 14. novembra 2024, na sedežu deželne vlade srečal s predsednikom Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine (FJK) Massimilianom Fedrigo. Ministra je spremljal generalni konzul…

55. Pevsko glasbeni večer v Slovenski hiši v Buenos Airesu

V soboto, 19. oktobra 2024, se je v Slovenski hiši v Buenos Airesu odvil 55. Pevsko glasbeni večer. Dogodek vsako leto organizira centralni mladinski odbor, ki vanj vloži veliko dela in truda. Objavljamo prispevek, ki so ga za Svobodno Slovenijo…

Novembrski večer Sredi domovine: Dušan Jelinčič

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je v sredo, 13. novembra 2024, gostil novembrski večer z zamejskimi ustvarjalci Sredi domovine. O svoji literarno, alpinistično in novinarsko obarvani poti je spregovoril pisatelj, dramatik, esejist in prevajalec,…

Argentina: 50. Peš romanje k Mariji v Lujan

Kot vsako leto se je skupnost mladih in odraslih ponovno pridružila tradicionalnemu peš romanju v Lujanu. Dogodek, ki letos praznuje  50 let, je zbral okoli 100 ljudi, vse združene v molitvi in predanosti pod geslom »Mati, pod tvojim pogledom iščemo…

Slovenski DNK

Projekt vodi Vlasta Knapič, kot skrbniki pa sodelujejo Jasmina Stanojević, Matej Hohkraut in Peter Hawlina. Pridružite se lahko kot člani s svojimi vzorci, povabite pa tudi tiste, ki so zainteresirani za testiranje, pa še ne vedo natančno kaj in kako.

Kot glavni kriterij za slovensko poreklo je dokumentirano rojstvo starih staršev dajalca, rojenih na ozemlju slovensko govorečega naroda. Če je dajalec rojen po letu 1965, se slovensko poreklo ugotavlja pri prastarih starših. Kot kraj porekla je mišljen kraj bivanja staršev v času rojstva dajalca vzorca. Kraj porekla je bil še v prejšnjem stoletju zelo pogosto enak kraju rojstva, razen če je bil npr. nekdo rojen v porodnišnici izven kraja bivanja. Sedaj so praktično vsi otroci rojeni v porodnišnicah, zato raziskovalce v projektu ne zanima nujno kraj rojstva, ampak kraj porekla.

Rodoslovni indeks

Slovenski rodoslovni indeks priimkov, imen, datumov in krajev rojstva je namenjen rodoslovcem, ki bi želeli ugotoviti, ali so osebe, ki se pojavljajo v njihovih rodovnikih, že vpisane v kakšni drugi rodoslovni evidenci.

Leksikon priimkov

Leksikon priimkov je prvi takšen leksikon v Sloveniji in med redkimi v Evropi. Vsebuje podatke o pogostnosti in distribuciji vsakega priimka leta 2006/2007 in v drugih časovnih presekih. Izhodiščni podatki so uradni podatki Statističnega urada RS. Mnogi priimki imajo tudi opis svojega izvora/pomena in to nenehno dopolnjujejo s pomočjo imenoslovnih strokovnjakov.

Javno arhivsko gradivo

Za javno arhivsko gradivo in njegovo dostopnost skrbijo različni izvajalci. Krovni Arhiv Republike Slovenije, sledijo pa mu regionalni zgodovinski arhivi ter arhiv drugih javnih služb, ustanov, ki so dolžne hraniti arhivsko gradivo.

Regionalni arhivi hranijo tudi arhivsko gradivo lokalnih skupnosti, če te ne ustanovijo lastnega arhiva za varstvo svojega javnega arhivskega gradiva.

 

 

 

Zasebna in škofijska arhivska gradiva

Arhive Katoliške cerkve uvrščamo med arhive, ki varujejo zasebno arhivsko gradivo, kamor sodijo tudi zapisi krstov, porok in smrti, ki so jih duhovniki sicer v zgodovini vodili po pooblastilu države. Zato so tudi "novejše" matične knjige s konca 19. stoletja, v katerih zadnji vpis ni starejši od 100 let, še v rabi na matičnih uradih upravnih enot

Glavna cerkvena arhiva za Slovenijo sta Ljubljanski in Mariborski nadškofijski arhiv. Poleg njiju deluje tudi Škofijski arhiv Koper, ki pridobiva vse več matičnih knjig, saj premešča vedno več matičnih knjig iz župnij v centralni arhiv.

Zaradi narave dejavnosti s področja znanosti, visokega šolstva, kulture itd.  vodijo svoje arhive tudi nekatere druge institucije oziroma ustanove, kot je denimo RTV Slovenija, Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani ter ZRC SAZU - Glasbeno narodopisni inštitut.

Za raziskovanje so relevantni tudi arhivi v zamejstvu:

Škofijski arhiv v Gorici

Škofijski arhiv v Trstu

Škofijski arhiv v Sombotelju

 

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2022 © Vse pravice pridržane.

Skip to content