Javno arhivsko gradivo
Za javno arhivsko gradivo in njegovo dostopnost skrbijo različni izvajalci. Krovni Arhiv Republike Slovenije, sledijo pa mu regionalni zgodovinski arhivi ter arhiv drugih javnih služb, ustanov, ki so dolžne hraniti arhivsko gradivo.
Regionalni arhivi hranijo tudi arhivsko gradivo lokalnih skupnosti, če te ne ustanovijo lastnega arhiva za varstvo svojega javnega arhivskega gradiva.
- Zgodovinski arhiv Ljubljana
- Zgodovinski arhiv Ptuj
- Pokrajinski arhiv Maribor
- Pokrajinski arhiv Koper
- Pokrajinski arhiv Nova Gorica
- Zgodovinski arhiv Celje
Škofijska in zasebna arhivska gradiva
Arhive Katoliške cerkve uvrščamo med arhive, ki varujejo zasebno arhivsko gradivo, kamor sodijo tudi zapisi krstov, porok in smrti, ki so jih duhovniki sicer v zgodovini vodili po pooblastilu države. Zato so tudi "novejše" matične knjige s konca 19. stoletja, v katerih zadnji vpis ni starejši od 100 let, še v rabi na matičnih uradih upravnih enot.
Glavna cerkvena arhiva za Slovenijo sta Ljubljanski in Mariborski nadškofijski arhiv. Poleg njiju deluje tudi Škofijski arhiv Koper, ki pridobiva vse več matičnih knjig, saj premešča vedno več matičnih knjig iz župnij v centralni arhiv.
POVEZAVE DO ARHIVOV:
Zaradi narave dejavnosti s področja znanosti, visokega šolstva, kulture itd. vodijo svoje arhive tudi nekatere druge institucije oziroma ustanove, kot je denimo RTV Slovenija, Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani ter ZRC SAZU - Glasbeno narodopisni inštitut.
Za raziskovanje so relevantni tudi arhivi v zamejstvu:
