Back to Top

ARHIVI

Arhivi in druge institucije povezane z rodoslovnim raziskovanjem.

ISKANJE KORENIN

Različne dejavnosti, projekti na področju genealogije.

DRUŽINSKO DREVO

Kako se lotiti izdelave družinskega drevesa.

Slovenski DNK

Projekt vodi Vlasta Knapič, kot skrbniki pa sodelujejo Jasmina Stanojević, Matej Hohkraut in Peter Hawlina. Pridružite se lahko kot člani s svojimi vzorci, povabite pa tudi tiste, ki so zainteresirani za testiranje, pa še ne vedo natančno kaj in kako.

Kot glavni kriterij za slovensko poreklo je dokumentirano rojstvo starih staršev dajalca, rojenih na ozemlju slovensko govorečega naroda. Če je dajalec rojen po letu 1965, se slovensko poreklo ugotavlja pri prastarih starših. Kot kraj porekla je mišljen kraj bivanja staršev v času rojstva dajalca vzorca. Kraj porekla je bil še v prejšnjem stoletju zelo pogosto enak kraju rojstva, razen če je bil npr. nekdo rojen v porodnišnici izven kraja bivanja. Sedaj so praktično vsi otroci rojeni v porodnišnicah, zato raziskovalce v projektu ne zanima nujno kraj rojstva, ampak kraj porekla.

Rodoslovni indeks

Slovenski rodoslovni indeks priimkov, imen, datumov in krajev rojstva je namenjen rodoslovcem, ki bi želeli ugotoviti, ali so osebe, ki se pojavljajo v njihovih rodovnikih, že vpisane v kakšni drugi rodoslovni evidenci.

Leksikon priimkov

Leksikon priimkov je prvi takšen leksikon v Sloveniji in med redkimi v Evropi. Vsebuje podatke o pogostnosti in distribuciji vsakega priimka leta 2006/2007 in v drugih časovnih presekih. Izhodiščni podatki so uradni podatki Statističnega urada RS. Mnogi priimki imajo tudi opis svojega izvora/pomena in to nenehno dopolnjujejo s pomočjo imenoslovnih strokovnjakov.

Javno arhivsko gradivo

Za javno arhivsko gradivo in njegovo dostopnost skrbijo različni izvajalci. Krovni Arhiv Republike Slovenije, sledijo pa mu regionalni zgodovinski arhivi ter arhiv drugih javnih služb, ustanov, ki so dolžne hraniti arhivsko gradivo.

Regionalni arhivi hranijo tudi arhivsko gradivo lokalnih skupnosti, če te ne ustanovijo lastnega arhiva za varstvo svojega javnega arhivskega gradiva.

Škofijska in zasebna arhivska gradiva

 

Arhive Katoliške cerkve uvrščamo med arhive, ki varujejo zasebno arhivsko gradivo, kamor sodijo tudi zapisi krstov, porok in smrti, ki so jih duhovniki sicer v zgodovini vodili po pooblastilu države. Zato so tudi "novejše" matične knjige s konca 19. stoletja, v katerih zadnji vpis ni starejši od 100 let, še v rabi na matičnih uradih upravnih enot. 

Glavna cerkvena arhiva za Slovenijo sta Ljubljanski in Mariborski nadškofijski arhiv. Poleg njiju deluje tudi Škofijski arhiv Koper, ki pridobiva vse več matičnih knjig, saj premešča vedno več matičnih knjig iz župnij v centralni arhiv.

POVEZAVE DO ARHIVOV:

Zaradi narave dejavnosti s področja znanosti, visokega šolstva, kulture itd.  vodijo svoje arhive tudi nekatere druge institucije oziroma ustanove, kot je denimo RTV Slovenija, Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani ter ZRC SAZU - Glasbeno narodopisni inštitut.

Za raziskovanje so relevantni tudi arhivi v zamejstvu:

 

NOVICE SLOVENCEV ZUNAJ MEJA

Kulturni konec tedna v Stuttgartu in Tübingenu v znamenju stripa, poezije in gledališča

Pretekli konec tedna, 13. in 14. novembra, je bil v Stuttgartu in Tübingenu kulturno obarvan, saj sta se zvrstila dva dogodka, posvečena slovenskemu pesniku Srečku Kosovelu, njegovi poeziji in stripu Srečkonstrip. Več o dogodku je zapisala lektorica za slovenščino v Tübingenu,…

Poročilo o obiku Saša Avsenika z ansamblom v Argentini

                Med 15. in 20. oktobrom 2026 so Argentino prvič obiskali Sašo Avsenik in njegov Ansambel, ki so s svojimi nastopi in srečanji s pripadniki slovenske skupnosti v Argentini poskrbeli za nepozabne glasbene…

Deseto Knjigotapljenje v znamenju slovenskega stripa

              Slovenski strip je kot osrednja tema letošnjih slovenskih knjižnih srečevanj na Dunaju povezal slovensko skupnost ter navdušil tudi avstrijsko občinstvo. O samem dogodku so poročali naslednje:   Ustvarjanje stripovskih zgodb je bil izziv,…

Kakanj in Trbovlje povezuje prijateljstvo: most, ki ga gradijo mladi

Srečanje srednješolcev iz Bosne in Hercegovine ter Slovenije je prineslo nova poznanstva, skupna doživetja in obljubo novih srečanj. Drevo prijateljstva, zasajeno v Kaknju, je simbolično zaznamovalo začetek novih skupnih zgodb. Reportažo o dogodku je pripravila  Aleksandra Šarac. Od 8. do 10.…

Slovenski in Srbski običaji in glasba na praznovanju ustanovitve društva "Drago Čeh"

              Slovenci v Srbiji pogosto obeležujejo svojo narodnost. V polni dvorani Narodne knjižnice so skupaj s številnimi prijatelji, gosti in someščani predstavili njihove dejavnosti v preteklem letu. O samem dogodku so zapisali naslednje: Člani…

Ustvarjalni oktober pri dopolnilnem pouku slovenščine v Berlinu

Literarne delavnice s pisateljico Mašo Ogrizek, ekskurzija v Tübingen po sledeh Primoža Trubarja in ustvarjanje animiranih filmov so zaznamovali pestro dogajanje pri dopolnilnem pouku slovenščine v Berlinu. V dogodke so se vključili predšolski otroci, šolarji in odrasli udeleženci pouka. Več…

Medgeneracijsko srečanje slovenskih družin v nemški deželi Severno Porenje – Vestfalija

Slovensko društvo Prijatelji Slovenije NRW.e.V.(predtem Slovenski zvon) je za konec tedna od 9. do 11.oktobra 2026 organiziralo medgeneracijsko srečanje slovenskih družin v Baasemu v Eiflu, o katerem je zapisal, Dušan Čegovnik. Vodstvo društva je v sodelovanju z Društvom pisateljev Slovenije,…

Dvojno praznovanje

Mesec september je v šoli COLEGIO ESLOVENO iz Mendoze posvečen svojemu Patronu in zavetniku Antonu Martinu Slomšku. V septembru je bilo pripravljeno obilo prireditev, srečanj, otroške igre, oblikovalni sestanki v vezi s Slomškovo ideologijo in nasveti, o katerih je zapisala…

Koncert večer s prijatelji

Leto 2026 je za MePZ Davorin Jenko jubilejno. Zbor namreč praznuje srebrni jubilej, 25 let svojega obstoja, o katerem je zapisala Olga Suvajac: Marca 2026 je zbor v mestni hiši Banski dvor priredil akademijo in celovečerni koncert, na katerem so…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2026 © Vse pravice pridržane.

Skip to content