Back to Top

ARHIVI

Arhivi in druge institucije povezane z rodoslovnim raziskovanjem.

ISKANJE KORENIN

Različne dejavnosti, projekti na področju genealogije.

DRUŽINSKO DREVO

Kako se lotiti izdelave družinskega drevesa.

Tiskovna izjava Narodnega sveta koroških Slovencev: Smrt dvojezičnih sodišč

Spodaj objavljamo tiskovno izjavo Narodnega sveta koroških Slovencev. Narodni svet koroških Slovencev je neprestano poudarjal, da člen VII Avstrijske državne pogodbe na področju sodstva ni izpolnjen ali pa vsaj ne v celoti. Tako je ugledni dvojezični sodnik in visoki funkcionar UEFA, dr.…

125. letnica rojstva znane slovenske književnice Vide Rudolf

V petek 10. aprila 2026.  so se člani Slovenskega društva „LIPA“ Zadar zbrali v Mestni knjižnici in obeležili 125. obletnico rojstva Vide Rudolf ( 1900- 1993) predavanjem muzikologinje iz Zagreba,  dr.sci. Nade Bezić,  o bogatem kulturnem delovanju Vide Rudolf, književnice…

Srebrni Ljubilej MePZ Davorin Jenko

O Srebrnem Ljubileju MePZ Davorin Jenko iz Bosne in Hercegovine je zapisala Ljiljana Memon. 31. marca 2026 je bil v Mestni hiši Banski dvor koncert našega zbora, posvečen obeležitvi pomembne obletnice, 25 let uspešnega dela MePZ Davorin Jenko. Priprave na ta pomemben…

Dogodek Spoznaj Jesenice – dediščina, mladi in življenje v Alpah

Slovenci jemljemo izobrazbo zelo resno. O dogodku na severo Eva Štravs Podlogar. zahodu Slovenije je zapisala Na Jesenicah je v sredo, 15. aprila 2026, potekal celodnevni čezmejni dogodek za dijake z naslovom Spoznaj Jesenice – dediščina, mladi in življenje v…

34 let skupnosti in tradicije: Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj praznovalo pomembno obletnico

Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj je slovesno obeležilo 34 let delovanja z organizacijo folklorne prireditve, ki je še enkrat potrdila pomen društva pri ohranjanju slovenske kulture in identitete v Bosni in Hercegovini. Več o samem dogodku je zapisala Aleksandra…

SloArt – v pričakovanju promocije tretje številke časopisa za slovensko kulturo, umetnost, zgodovino in družbo

Prihaja nova številka časopisa SloArt. Več lahko preberete v članku, ki sta napisala Ana Žagar in Milica Rajković.   Pomlad je obdobje, ko se predstavlja nova številka časopisa SloArt v slovenščini, ki jo uresničujejo avtorice slovenskih korenin, ki delujejo na…

Bogato dogajanje pri slovenskih otrocih v Berlinu

              Tudi letos je bilo pri predšolskih otrocih in šolarjih, ki v Berlinu obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine pod vodstvom učiteljice Magdalene Novak, živahno, ustvarjalno in polno lepih trenutkov. Trije spomladanski dogodki so povezali slovenske…

Butarice: slovenska navada

Slovenski običaji živijo in se ohranjajo tudi po svetu. Kako so v Slovenskem kolegiju v Mendozi v ARgentini pripravljali butarice pred cvetno nedeljo lahko preberete v spodnjem prispevku, ki ga je zapisala Tončka Šmon.  Postni čas gre k koncu. Kmalu bo…

Materinski dan in dan žena v Društvu Planika

V mesecu marcu praznujemo kar dva pomembna praznika – dan žena in materinski dan. Proslavili so jih tudi v Društvu Slovencev Planika iz Zrenjanina v Srbiji. Več lahko preberete v spodnjem prispevku, ki nam ga je poslala Milena Spremo. Ob dnevu…

Slovenski DNK

Projekt vodi Vlasta Knapič, kot skrbniki pa sodelujejo Jasmina Stanojević, Matej Hohkraut in Peter Hawlina. Pridružite se lahko kot člani s svojimi vzorci, povabite pa tudi tiste, ki so zainteresirani za testiranje, pa še ne vedo natančno kaj in kako.

Kot glavni kriterij za slovensko poreklo je dokumentirano rojstvo starih staršev dajalca, rojenih na ozemlju slovensko govorečega naroda. Če je dajalec rojen po letu 1965, se slovensko poreklo ugotavlja pri prastarih starših. Kot kraj porekla je mišljen kraj bivanja staršev v času rojstva dajalca vzorca. Kraj porekla je bil še v prejšnjem stoletju zelo pogosto enak kraju rojstva, razen če je bil npr. nekdo rojen v porodnišnici izven kraja bivanja. Sedaj so praktično vsi otroci rojeni v porodnišnicah, zato raziskovalce v projektu ne zanima nujno kraj rojstva, ampak kraj porekla.

Rodoslovni indeks

Slovenski rodoslovni indeks priimkov, imen, datumov in krajev rojstva je namenjen rodoslovcem, ki bi želeli ugotoviti, ali so osebe, ki se pojavljajo v njihovih rodovnikih, že vpisane v kakšni drugi rodoslovni evidenci.

Leksikon priimkov

Leksikon priimkov je prvi takšen leksikon v Sloveniji in med redkimi v Evropi. Vsebuje podatke o pogostnosti in distribuciji vsakega priimka leta 2006/2007 in v drugih časovnih presekih. Izhodiščni podatki so uradni podatki Statističnega urada RS. Mnogi priimki imajo tudi opis svojega izvora/pomena in to nenehno dopolnjujejo s pomočjo imenoslovnih strokovnjakov.

Javno arhivsko gradivo

Za javno arhivsko gradivo in njegovo dostopnost skrbijo različni izvajalci. Krovni Arhiv Republike Slovenije, sledijo pa mu regionalni zgodovinski arhivi ter arhiv drugih javnih služb, ustanov, ki so dolžne hraniti arhivsko gradivo.

Regionalni arhivi hranijo tudi arhivsko gradivo lokalnih skupnosti, če te ne ustanovijo lastnega arhiva za varstvo svojega javnega arhivskega gradiva.

 

 

 

Zasebna in škofijska arhivska gradiva

Arhive Katoliške cerkve uvrščamo med arhive, ki varujejo zasebno arhivsko gradivo, kamor sodijo tudi zapisi krstov, porok in smrti, ki so jih duhovniki sicer v zgodovini vodili po pooblastilu države. Zato so tudi "novejše" matične knjige s konca 19. stoletja, v katerih zadnji vpis ni starejši od 100 let, še v rabi na matičnih uradih upravnih enot

Glavna cerkvena arhiva za Slovenijo sta Ljubljanski in Mariborski nadškofijski arhiv. Poleg njiju deluje tudi Škofijski arhiv Koper, ki pridobiva vse več matičnih knjig, saj premešča vedno več matičnih knjig iz župnij v centralni arhiv.

Zaradi narave dejavnosti s področja znanosti, visokega šolstva, kulture itd.  vodijo svoje arhive tudi nekatere druge institucije oziroma ustanove, kot je denimo RTV Slovenija, Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani ter ZRC SAZU - Glasbeno narodopisni inštitut.

Za raziskovanje so relevantni tudi arhivi v zamejstvu:

Škofijski arhiv v Gorici

Škofijski arhiv v Trstu

Škofijski arhiv v Sombotelju

 

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2022 © Vse pravice pridržane.

Skip to content