Ivo Jevnikar, časnikar, publicist in javni delavec iz Trsta, je bil v letih “slovenske pomladi”, osamosvajanja in prizadevanj za mednarodno priznanje Republike Slovenije kot deželni tajnik na čelu narodne zbirne stranke Slovencev v Italiji – Slovenske skupnosti (SSk). Ker je vso poklicno pot – od časnikarskega pripravnika do glavnega urednika – opravil v slovenskem radijskem in pozneje še televizijskem časnikarskem oddelku deželnega sedeža družbe RAI v Trstu, poleg tega pa se v prostem času posveča tudi raziskovanju zgodovinskih vprašanj, je imel dodatne možnosti za vpogled v dogajanje, ki ga še danes navdaja s ponosom, včasih z ganotjem, občasno z razočaranjem.

 

Jevnikar je, kot se sam spominja, čas osamosvajanja, zaradi novinarskega poklica, takratne velike politične angažiranosti in tudi zaradi osebnega navdušenja, spremljal zelo aktivno in intenzivno. V okviru dela na Radiu Trst A je obiskoval proteste, kongrese partije in pomladnih strank, tiskovne konference, zasedanja in slovesnosti ter o tem poročal in obveščal javnost. Že leta pred tem je sodeloval na Študijskih dnevih Draga, bil je namreč aktivno vpet v Delovanje društva slovenskih izobražencev, kjer so že zgodaj začeli razmišljati o samostojni in demokratični državi. Tudi v okviru svoje politične funkcije v stranki Slovenska skupnost je aktivno deloval z namenom, da bi italijanske politične sile, krajevne in državne oblasti ter ostale manjšine razumele, za kaj v resnici gre. Zbirali so podpise, prirejali protestna zborovanja in z vsemi svojimi močmi poskušali pomagati mladi domovini Sloveniji.

 

Kot je Jevnikar zapisal v obsežnem prispevku Slovenska pomlad v zamejskih zaznavah, Vloga Slovenske skupnosti med spomini in kroniko za revijo Študijskega centra za narodno spravo Dileme (2021, št. 1), je bil deželni tajnik SSk v obdobju od 10. maja 1986 do 17. aprila 1994. Vodilni ljudje SSk so se takrat ukvarjali s kopico vprašanj v zvezi z varstvom in uveljavljanjem Slovencev v Italiji (zaščitni zakon, obramba slovenske zemlje in jezika, gospodarska vprašanja, stiki z drugimi manjšinami in z oblastmi v Italiji ter Jugoslaviji, številne volilne preizkušnje, sodelovanje v izvoljenih telesih itd.), vendar so se odločno vključili v gibanje, ki je v Sloveniji zahtevalo demokratizacijo in državno neodvisnost. Želeli so biti živi del slovenskega naroda; vedeli so, da je usoda manjšine življenjsko povezana z usodo matice; pričakovali so, da bo demokratizacija “pljusknila” tudi v zamejstvo, saj je oblast v Sloveniji obravnavala zamejce po ideološkem, ne pa državniškem oz. narodnem ključu, tako da so bili med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini zapostavljanja in monopoli.

 

Zagovorniki demokratizacije in osamosvojitve so bili med rojaki v Italiji na začetku manjšina v manjšini. Njeno jedro so predstavljali tisti, ki so vztrajali pri vrednotah pluralizma in zahodne demokracije. To so izpričevali v politiki že s tem, da so delali v svoji neodvisni slovenski stranki, na področju civilne družbe pa zlasti v tisku (Katoliški glas, Mladika, Novi list, Most, Zaliv) in s kulturnimi pobudami, na primer na študijskih dnevih Društva slovenskih izobražencev “Draga”, kjer so že zgodaj nastopali vidni slovenski “oporečniki”.

Ivo Jevnikar

Za neodvisno Slovenijo sprva ni bilo veliko ljudi – predvsem iz strahu pred sosednjimi narodi; zaradi zaskrbljenosti za položaje in delovna mesta v novih političnih ter gospodarskih razmerah; zaradi ukoreninjenih vseslovanskih čustev in vezi iz časa partizanskega boja. Ideja o samostojni slovenski državi je živela kot “pobožna”, a težko uresničljiva želja. Vztrajno in dejavno pa so jo gojili posamezniki kot Franc Jeza in redki predstavniki politične emigracije, ki so se naselili v Trstu ter kot šolniki in kulturni delavci vplivali tudi na manjše kroge mladih. Ko se je pokazalo, da bi se stoletna težnja slovenskega naroda zaradi spremenjenih mednarodnih razmerij in političnega ter gospodarskega propadanja komunističnega režima v Jugoslaviji lahko uresničila, pa je zajela tudi zamejstvo. Ob oboroženem napadu na Slovenijo pa so odpadli pomisleki še pri zadnjih dvomljivcih.

 

Mladinska sekcija SSk se je močno zavzela že za izražanje solidarnosti v času aretacije in sojenja “četverici” v Ljubljani, vodilni predstavniki SSk pa so imeli srečanja s snovalci novih političnih sil v Sloveniji; nastopali so na njihovih kongresih in zborovanjih, tudi med prvo svobodno volilno kampanjo. Zlasti po nastopu jugoslovanske vojske in potem, ko je šlo za mednarodno priznanje, so razlagali italijanskim političnim silam, krajevnim in državnim oblastem ter ostalim manjšinam v Italiji, za kaj v resnici gre; v Ljubljano so pospremili visoke italijanske politike itd. Z glavnino slovenskega naroda so delili skrbi in veselje.

 

Ivo Jevnikar se je rodil v Trstu leta 1954, oblikoval se je v skavtski organizaciji in Slovenskem kulturnem klubu ter se zelo zgodaj vključil v manjšinsko javno, politično in kulturno življenje. Veliko sodeluje z mediji vseh “treh Slovenij”, zlasti z revijo Mladika. Med zgodovinskimi raziskavami se lahko omeni njegovo preučevanje “primorskih padalcev”, iz česar je nastal tudi dokumentarni film Samo idealisti, Junaška in tragična zgodba primorskih padalcev (RAI Trst, 2018, režija: Marija Brecelj) in življenjske poti mučeniškega božjega služabnika p. Placida Corteseja.

Minister Arčon pozdravlja uvedbo dvojezičnih spletnih obrazcev za občine na avstrijskem Koroškem

Teden, ko smo obeležili mednarodni dan maternega jezika, se zaključuje z razveseljivo novico z avstrijske Koroške. Po novem so namreč na voljo slovenski in nemški spletni obrazci za koroške občine.  Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon…

Postna dobrodelna akcija Slovenskega društva v Luksemburgu

V Slovenskem društvu v Luksemburgu vsako leto organizirajo več dobrodelnih akcij, predvsem v postnem in božičnem času.  Tokratno postno akcijo namenjajo Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Najprej so se vključili v program »Glasbenik sem«, a smo se odločili, da dodajo…

Minister Arčon slavnostni govornik na spominski slovesnosti ob 80. obletnici izgnanstva in begunstva

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je bil 15. februarja 2024 slavnostni govornik na spominski slovesnosti ob 80. obletnici izgnanstva in begunstva, ki sta ga pripravili Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 Komen v sodelovanju z…

Državna sekretarka Humar na predstavitvi knjige Zgodbe slovenskih izseljencev v sliki in besed

Državna sekretarka Vesna Humar se je 15. februarja 2024 na sedežu Združenja Slovenska izseljenska matica udeležila predstavitve knjige Janeza Roglja z naslovom Zgodbe slovenskih izseljencev v sliki in besedi ki je izšla s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in…

Predstavitev Slovenije na dogodku "Khazana dediščine"

Egiptovsko slovensko društvo Snežinka je imelo čast sodelovati na tridnevnem kulturnem dogodku, ki ga je organizirala akademija Kazana za ohranjanje dediščine v sodelovanju z Hišo egipčanske arhitekture in El Goury Dome. To edinstveno srečanje je združilo raznolike skupnosti, ki prebivajo…

Veseli kulturni februar v Tuzli

Veseli kulturni februar v Tuzli je prireditev, ki spodbuja kulturo, dialog, medgeneracijsko in meddržavno sodelovanje in ponuja dodaten kulturni program v zimskih mesecih. Slovenska skupnost Tuzla vsako leto praznuje Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Letos so v ospredje postavili kulturo…

Kulturni praznik in kurentovanje na Nizozemskem

Prešernov dan in pust sta letos skoraj sovpadala, zato je Združenje prijateljev Slovenije na Nizozemskem povezalo obe praznovanji. Prispevek o dogodku je pripravila članica Združenja Metka Murko.   Tradicionalno na Nizozemskem slovenski kulturni dan praznujemo z vrsto prireditev in srečanj.…

Natečaj za mlade ob 160-letnici Slovenske matice

Slovenska matica, naše najstarejše slovensko kulturno in znanstveno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, letos praznuje 160-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti je objavila natečaja za najboljše filozofske eseje in za najboljša naravoslovna predavanja, namenjena dijakom in študentom.   Na…

Pustna ustvarjalna delavnica in rajanje v Nemčiji

Kulturno in športno društvo Slovenski zvon Krefeld je tudi letos organiziralo pustovanje. Objavljamo prispevek, ki so ga pripravili v društvu. Pustovanje je eden najstarejših ljudskih običajev, ki ga obeležujemo tako v Sloveniji, kot tudi v nemški deželi Severno Porenje-Vestfalija, od kod…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.