Izšla je knjiga »Vlaki za koncentracijska taborišča – Deportacije iz goriškega zapora 1943-1945«. Gre za slovenski prevod knjige italijanskega zgodovinarja Luciana Patata. Avtorja prevoda sta publicist Igor Tuta iz Trsta in prof. Pia Lešnik iz Ljubljane. Lepo vabljeni k branju sporočila javnost, ki ga je ob izidu knjige pripravil Kulturni dom Gorica.

Kulturni dom v Gorici si je aktivno in premišljeno prizadeval, da se v slovenščino prevede in izda strokovno znanstvena monografija I treni per i lager - La deportazione dal carcere di Gorizia 1943-1945” (Vlaki za taborišča – Deportacije iz goriškega zapora 1943 - 1945). Knjiga je izšla leta 2022 v italijanščini po zaslugi nadvse prizadevnega  zgodovinarja Luciana Patata iz Krmina. Govori o deportacijah na tisoče Goričanov v nemška taborišča. Med njimi predstavljajo glavnino Slovenci iz krajev takratne goriške pokrajine (današnje zamejstvo in Severno primorska regija). Med njimi so bile tudi ženske in mladoletniki, ki niso bili vključeni v vojaške formacije in jih niso zajeli med oboroženimi spopadi.

Za prevod so se s pravim zanosom angažirali mnogi v našem goriškem prostoru. Naj omenimo najprej avtorja, zgodovinarja in raziskovalca Luciana Patata, ter »prevajalca« Igorja Tuto iz Trsta in Pijo Lešnik iz Ljubljane, ki sta poskrbela za prevod besedil. Aktivno so se pobudi pridružili še novinarja Marko Marinčič in Andrea Bellavite, slavist Zoltan Jan (za jezikovno svetovanje) in Silvan Bevčar (za oblikovanje) ter vrsta drugih sodelavcev (Ivan Bratina, Marino Marsič, Boris Peric in Jožef Kralj), katerim predstavlja izid tega dokumenta posebno prioriteto za naš narodnostno mešani prostor. Dobro se namreč zavedamo, da smo Slovenci v tistem obdobju nemške okupacije Goriške plačali zelo hud krvni in socialni davek. Prizadevanja goriškega Kulturnega doma za prevod publikacije v slovenščino izhajajo iz prepričanja, da je povsem nedopustno, da potonejo v pozabo krute razsežnosti deportaciji iz goriškega zapora v obdobju nemške okupacije. Tragični dogodki so namreč zajeli tisoče naših ljudi in družin iz celotne Primorske, kar se prav gotovo ne sme izbrisati iz zgodovinskega spomina slovenskega naroda.

Knjiga obravnava deportacije zapornikov iz goriškega zapora v Nemčijo v dvajsetih mesecih nemške okupacije mesta (september 1943 – april 1945). V tistem času so Nemci aretirali in zaprli nad 7.000 ljudi, med katerimi so jih okrog 3.085 deportirali v Nemčijo: 1.900 so poslali v koncentracijska taborišča, 1.200 na prisilno delo; med njimi je bilo tudi 27 članov goriške judovske skupnosti, prevladovali pa so Slovenci.

Večina deportirancev je prihajala iz slovenskih občin (iz vseh današnjih »zamejskih« krajev (od Benečije, Števerjana, Gorice, Sovodenj, Doberdoba do Nabrežine in Trsta), kot tudi iz celotne severno Primorske regije od Bovca do goriškega Krasa, torej iz krajev, ki so takrat bili del goriške pokrajine. 

Knjiga prinaša tudi mesečna poročila o glavnih policijskih operacijah in obdela tragično zgodbo vlakovnih kompozicij za Nemčijo. Opiše tudi streljanje obsojencev, talcev in partizanov za obzidjem Goriškega gradu in na drugih mestnih lokacijah.

V dodatku so v knjigi nanizani biografski podatki 3.085 interniranih (osebni podatki, dan aretacije in deportacije, ciljno koncentracijsko taborišče, premestitve, datum smrti oz. povratka domov).

Vse podatke je avtor Luciano Patat črpal iz registrov zapora v Gorici (matična knjiga, dnevnik dogajanja, spisek zapornikov). Zapiski vsebujejo informacije o zapornikih, o policijskih organih, ki so opravljali aretacije, o izrečenih obsodbah in o končni usodi zajetih: izpustitev, deportacija, streljanje.

Delo je ob strokovni neoporečnosti napisano pregledno, tekoče je lahko razumljivo tudi za preprostega bralca.

Slovenski prevod Patatove monografije obsega 456 strani, uvodne misli pa so prispevali Igor Komel, predsednik Kulturnega doma v Gorici ter prevajalca  Igor Tuta  in Pia Lešnik.

Monografijo sta izdala goriški Kulturni dom in Furlanski inštitut za zgodovino odporniškega gibanja (IFSML) iz Vidma, s sodelovanjem, oziroma pokroviteljstvom, pokrajinske borčevske organizacije ANPI – VZPI, krovne organizacije SKGZ, Sklada Dorče Sardoč iz Gorice, Urada RS Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Dežele FJK, Fundacije goriške hranilnice, društva TIGR, občine Gorica, Nova Gorica (EPK 2025), Sovodnje ob Soči, Doberdob, Kanal ob Soči, tovarne Salonit Anhovo, Zadružne kraške banke (ZKB), pekarne Cotič iz Sovodenj, podjetja Mucci iz Štandreža, tiskarne Budin in kulturne zadruge Maja iz Gorice.

Knjiga je že na razpolago v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul  Brass 20 – tel. 0039 0481 33288), v Katoliški knjigarni v Gorici in v Tržaškem knjižnem središču v Trstu. Uradna predstavitev knjige je predvidena za konec meseca januarja v okviru proslav »Dneva spomina 2024«.