Izšla je knjiga »Vlaki za koncentracijska taborišča – Deportacije iz goriškega zapora 1943-1945«. Gre za slovenski prevod knjige italijanskega zgodovinarja Luciana Patata. Avtorja prevoda sta publicist Igor Tuta iz Trsta in prof. Pia Lešnik iz Ljubljane. Lepo vabljeni k branju sporočila javnost, ki ga je ob izidu knjige pripravil Kulturni dom Gorica.

 

Kulturni dom v Gorici si je aktivno in premišljeno prizadeval, da se v slovenščino prevede in izda strokovno znanstvena monografija I treni per i lager - La deportazione dal carcere di Gorizia 1943-1945” (Vlaki za taborišča – Deportacije iz goriškega zapora 1943 - 1945). Knjiga je izšla leta 2022 v italijanščini po zaslugi nadvse prizadevnega  zgodovinarja Luciana Patata iz Krmina. Govori o deportacijah na tisoče Goričanov v nemška taborišča. Med njimi predstavljajo glavnino Slovenci iz krajev takratne goriške pokrajine (današnje zamejstvo in Severno primorska regija). Med njimi so bile tudi ženske in mladoletniki, ki niso bili vključeni v vojaške formacije in jih niso zajeli med oboroženimi spopadi.

 

Za prevod so se s pravim zanosom angažirali mnogi v našem goriškem prostoru. Naj omenimo najprej avtorja, zgodovinarja in raziskovalca Luciana Patata, ter »prevajalca« Igorja Tuto iz Trsta in Pijo Lešnik iz Ljubljane, ki sta poskrbela za prevod besedil. Aktivno so se pobudi pridružili še novinarja Marko Marinčič in Andrea Bellavite, slavist Zoltan Jan (za jezikovno svetovanje) in Silvan Bevčar (za oblikovanje) ter vrsta drugih sodelavcev (Ivan Bratina, Marino Marsič, Boris Peric in Jožef Kralj), katerim predstavlja izid tega dokumenta posebno prioriteto za naš narodnostno mešani prostor. Dobro se namreč zavedamo, da smo Slovenci v tistem obdobju nemške okupacije Goriške plačali zelo hud krvni in socialni davek. Prizadevanja goriškega Kulturnega doma za prevod publikacije v slovenščino izhajajo iz prepričanja, da je povsem nedopustno, da potonejo v pozabo krute razsežnosti deportaciji iz goriškega zapora v obdobju nemške okupacije. Tragični dogodki so namreč zajeli tisoče naših ljudi in družin iz celotne Primorske, kar se prav gotovo ne sme izbrisati iz zgodovinskega spomina slovenskega naroda.

 

Knjiga obravnava deportacije zapornikov iz goriškega zapora v Nemčijo v dvajsetih mesecih nemške okupacije mesta (september 1943 – april 1945). V tistem času so Nemci aretirali in zaprli nad 7.000 ljudi, med katerimi so jih okrog 3.085 deportirali v Nemčijo: 1.900 so poslali v koncentracijska taborišča, 1.200 na prisilno delo; med njimi je bilo tudi 27 članov goriške judovske skupnosti, prevladovali pa so Slovenci.

 

Večina deportirancev je prihajala iz slovenskih občin (iz vseh današnjih »zamejskih« krajev (od Benečije, Števerjana, Gorice, Sovodenj, Doberdoba do Nabrežine in Trsta), kot tudi iz celotne severno Primorske regije od Bovca do goriškega Krasa, torej iz krajev, ki so takrat bili del goriške pokrajine. 

 

Knjiga prinaša tudi mesečna poročila o glavnih policijskih operacijah in obdela tragično zgodbo vlakovnih kompozicij za Nemčijo. Opiše tudi streljanje obsojencev, talcev in partizanov za obzidjem Goriškega gradu in na drugih mestnih lokacijah.

 

V dodatku so v knjigi nanizani biografski podatki 3.085 interniranih (osebni podatki, dan aretacije in deportacije, ciljno koncentracijsko taborišče, premestitve, datum smrti oz. povratka domov).

 

Vse podatke je avtor Luciano Patat črpal iz registrov zapora v Gorici (matična knjiga, dnevnik dogajanja, spisek zapornikov). Zapiski vsebujejo informacije o zapornikih, o policijskih organih, ki so opravljali aretacije, o izrečenih obsodbah in o končni usodi zajetih: izpustitev, deportacija, streljanje.

Delo je ob strokovni neoporečnosti napisano pregledno, tekoče je lahko razumljivo tudi za preprostega bralca.

 

Slovenski prevod Patatove monografije obsega 456 strani, uvodne misli pa so prispevali Igor Komel, predsednik Kulturnega doma v Gorici ter prevajalca  Igor Tuta  in Pia Lešnik.

 

Monografijo sta izdala goriški Kulturni dom in Furlanski inštitut za zgodovino odporniškega gibanja (IFSML) iz Vidma, s sodelovanjem, oziroma pokroviteljstvom, pokrajinske borčevske organizacije ANPI – VZPI, krovne organizacije SKGZ, Sklada Dorče Sardoč iz Gorice, Urada RS Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Dežele FJK, Fundacije goriške hranilnice, društva TIGR, občine Gorica, Nova Gorica (EPK 2025), Sovodnje ob Soči, Doberdob, Kanal ob Soči, tovarne Salonit Anhovo, Zadružne kraške banke (ZKB), pekarne Cotič iz Sovodenj, podjetja Mucci iz Štandreža, tiskarne Budin in kulturne zadruge Maja iz Gorice.

 

Knjiga je že na razpolago v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul  Brass 20 – tel. 0039 0481 33288), v Katoliški knjigarni v Gorici in v Tržaškem knjižnem središču v Trstu. Uradna predstavitev knjige je predvidena za konec meseca januarja v okviru proslav »Dneva spomina 2024«.

naslovnica knjige

Pustna sobota v Zrenjaninu

Pustna sobota je bia norčava tudi pri Slovencih iz Slovenskega društva Planika Zrenjanin v Srbiji. Nekaj utrinkov je zbrala Milena Spremo. V soboto, 10. februarja, smo organizirali izjemno pustno doživetje ob kreativni delavnici za učence pouka slovenskega jezika, ki je bila…

28. Tabor slovenskih otrok po svetu

Pri Svetovnem slovenskem kongresu tudi v letošnjem letu pripravljajo tabor za slovenske otroke po svetu. Več informcij najdete spodaj.   Vabimo te, da se nam pridružiš med 7. in 12. julijem 2024 v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Radenci ob Kolpi.  …

Praznovanje Prešernovega dne pri Društvu Slovencev Planika Zrenjanin v Srbiji

Slovenski kulturni dan so obeležili tudI člani Društva Slovencev Planika Zrenjanin iz Srbije. Nekaj utrinkov pestrega dogajanja je strnila Milena Spremo. Vabljeni k branju.  Na večer pred slovenskim kulturnim praznikom je v dvorani Opera & Theatre Madlenianum v Beogradu odjeknil…

V Ivanovu v Srbiji so obeležili Dan maternega jezika

V Ivanovu v Srbiji so praznovali Dan maternega jezika. Prireditev je nosila naslov Materni jezik kot varuh kulturne identitete. Prispevek o dogodku so pripravili v Združenju Slovencev “Logarska dolina” Pančevo.Tradicionalna prireditev ob mednarodnem dnevu maternega jezika je potekala 21. februarja…

Slovenci v Avstraliji znova s svojo radijsko oddajo – zaenkrat v Sydneyju, kmalu tudi v Melbournu

Slovenska skupnost v Avstraliji ima razlog za veselje. Potem ko je aprila lani izgubila svojo redno tedensko oddajo na nacionalnem radiu SBS, ki je bila na programu vse od davnega leta 1975, se po slabem letu dni slovenščina znova vrača…

Prešernov dan in obisk veleposlanika v Kovinu

V četrtek, 22. februarja 2024, so v Kulturnem centru v Kovinu (Srbija) obeležili Prešernov dan. Proslavo je organiziralo Združenje Slovencev “Logarska dolina” Pančevo oz. njihova podružnica v Kovinu. Prireditve sta se udeležila veleposlanik Damjan Bergant, generalna konzulka Kristina Kliner, Nacionalni…

Državna sekretarka Humar na osrednji proslavi Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku

Državna sekretarka Vesna Humar se je v Čedadu udeležila osrednje proslave Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku, pod naslovom Kot voda, ki se zlije z vsem. Proslavo vsako leto skupaj pripravljata krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet…

Minister Arčon pozdravlja uvedbo dvojezičnih spletnih obrazcev za občine na avstrijskem Koroškem

Teden, ko smo obeležili mednarodni dan maternega jezika, se zaključuje z razveseljivo novico z avstrijske Koroške. Po novem so namreč na voljo slovenski in nemški spletni obrazci za koroške občine.  Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon…

Postna dobrodelna akcija Slovenskega društva v Luksemburgu

V Slovenskem društvu v Luksemburgu vsako leto organizirajo več dobrodelnih akcij, predvsem v postnem in božičnem času.  Tokratno postno akcijo namenjajo Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Najprej so se vključili v program »Glasbenik sem«, a smo se odločili, da dodajo…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2022 © Vse pravice pridržane.