Zgodbe slovenskih kulturnih organizacij in kulturnikov po celotnem svetu.
Kje in kako se učiti slovenščine v Sloveniji in v svetu.
Napovedi in poročila o dogodkih v zamejstvu in po svetu.
Na pisateljičin kraški borjač, ograjen s kamnitim zidom, vodijo vrata v barvi sivke. Od tam pogled sega do Trsta in morja, kamor je zazrta tudi Brina Svit. Njen obraz nenavadno spominja na Meryl Streep. Notranjost njene hiše kaže na nedoločno eleganco in vihravost, ki jo odraža tudi pisateljičin pariški duh. Na mizi čakata skuhan zeleni čaj in slivova pita, ki jo je spekla sama. Pogovor je tekel sproščeno; s hudomušnostjo in navihano ironijo je ustvarjala prijetno vzdušje.
Majda Starman je za Radio Ognjišče, ob izidu svoje knjige »Ostali smo na Koroškem«, spregovorila o svojih treh domovih: Podgori, kjer je bila rojena, Vrheh, kjer je na domu svoje matere preživljala zgodnje otroštvo in domu na tujem, ki si ga je z možem postavila v Špitalu na Koroškem. Usodno jo je zaznamovalo begunstvo, saj je maja 1945 s sorodniki odšla prek Ljubelja na tuje. Z očetom, ki se jim je pridružil pozneje, je izkusila življenje v treh begunskih taboriščih: v Vetrinju, Peggetzu in Špitalu.
Marij Čuk, pesnik, pisatelj, kritik, dramatik, novinar iz Trsta, o Narodnem domu, manjšini, fašizmu, spravi. Je letnik 1952, rojen v Trstu, na Svobodnem tržaškem ozemlju, ki je že zdavnaj del zgodovine. S svojim zadnjim romanom Črni obroč je posegel globoko v travmatično zgodovino slovenske narodne skupnosti v Italiji, v čas fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. Pravi sogovornik pred letošnjim 13. julijem, stoto obletnico požiga, ko bo ta častitljiva palača, nekdanji simbol slovenstva, vrnjena slovenski skupnosti, so zapisali v Večeru.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.