Jože Hirnök, soustanovitelj in prvi predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, je tako kot ostali člani in ožje vodstvo Zveze s simpatijo in ponosom spremljal proces demokratizacije in osamosvajanja Slovenije, čemur je po svojih močeh v okviru Zveze tudi aktivno prispeval.

 

Procesi demokratizacije v Sloveniji, ki so se začeli v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in so pripeljali do večstrankarskih volitev, so vplivali tudi na Slovence v Porabju in na dvig njihove samozavesti. Privedli pa so tudi do razpada takratne manjšinske organizacije v katero so bili vključeni Slovenci  – Demokratične zveze južnih Slovanov in do ustanovitve Zveze Slovencev na Madžarskem, oktobra 1990 v Gornjem Seniku.

 

Zveza je pod vodstvom Hirnöka  v zelo kratkem času naredila pomembne korake v svojem delovanju. Prvi tak korak je bila ustanovitev lastnega časopisa - Porabje. V prvi številki je Jože Hirnök med drugim napisal, da so Slovenci v Porabju ob ustanovitvi Zveze prvič vzeli svojo usodo v svoje roke, da se je potrebno za slovenstvo boriti in da ponos ter pripadnost slovenstvu odpira nove perspektive. Ker je do junija 1991 madžarski tisk Slovenijo obravnaval v okviru Jugoslavije, je bil časopis Porabje eden izmed pomembnejših virov informacij o poteku osamosvojitvenih procesov v Sloveniji.

 

Jože Hirnök se je udeležil slovesnosti ob razglasitvi slovenske samostojnosti, 26. junija 1991 v Ljubljani. S tem je, ob ostalih predstavnikih porabskih Slovencev, ki so se udeležili slovesnosti v Murski Soboti, pokazal visoko stopnjo solidarnosti z državo matičnega naroda, ki se je nato nadaljevala tudi ob vojaški agresiji jugoslovanske armade in večmesečnem prizadevanju za mednarodno priznanje slovenske države.

 

Tri dni po razglasitvi samostojne Slovenije, je v imenu Zveze Slovencev na Madžarskem, poslal odprto pismo vsem pomembnejšim madžarskim politikom ter osrednjim madžarskim in županijskim medijem. V pismu je naslovnike seznanil s svojo udeležbo na slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti Slovenije ter prosil madžarsko vlado za priznanje Slovenije in obsodbo agresije jugoslovanske vojske. Ob tem je potrebno poudariti, da so tako Zveza Slovencev na Madžarskem kot vsi rojaki v Porabju razmišljali, kako bi lahko pomagali Sloveniji. Odprto pismo je 29. junija prebral tudi na radiu Murski val in izrekel solidarnost Slovencem ter takratnemu predsedniku Skupščine občine Murska Sobota ponudil pomoč Zveze.

Jože Hirnök

V okviru omenjene pomoči je na njegovo pobudo Zveza kupila zaprošena zdravila in sanitetni material ter organizirala krvodajalsko akcijo v Gornjem seniku za bolnico v Rakičanu. Veliko ljudi je prvič v življenju pomagalo z darovanjem svoje krvi. Prostovoljno se je prijavilo tudi precej Madžarov, med njimi 11 vojakov, ki so služili vojaški rok na Gornjem Seniku in prav s tem dejanjem je 60 madžarskih državljanov Slovenijo simbolično priznalo za samostojno državo.

 

Jože Hirnök se je rodil 26. maja leta 1957 v Monoštru, odraščal pa je v porabski vasi Sakalovci, kjer je zaključil osnovno šolo. Z izobraževanjem je nadaljeval na 3-letni srednji poklicni šoli v Monoštru, kjer se je izučil za poklic strugarja. Potem je odšel v Sombotel, kjer je opravil maturo in se vpisal na tamkajšnjo Visoko učiteljsko šolo in začel študirati razredni pouk. Omenjeno šolo je obiskoval leto dni, nato je dobil leta 1979 službo narodnostnega referenta v Kulturnem domu v Monoštru. Tu je vse pogosteje prihajal v stik tudi s Slovenci iz matične domovine. V tem času so se odprle možnosti za študij v Sloveniji. Tako se je leta 1980 vpisal na Univerzo v Ljubljani in si leta 1986 pridobil diplomo iz etnologije in sociologije.

 

Svojo narodno-zavedno držo in ponos pripadnosti slovenskemu narodu je ohranil skozi vso svoje vodenje Zveze Slovencev na Madžarskem, vodil jo je kar 29 let, vse do maja 2019, in s tem nadaljuje tudi danes, kot podpredsednik omenjene organizacije.

 

Za svoje delo je leta 2006 je prejel red za zasluge predsednika Republike Slovenije za ohranjanje slovenske manjšine in pomemben prispevek k razvoju slovenske kulture v Porabju na Madžarskem. Leta 2019 je prejel priznanje in zahvalo Urada vlade Republike Slovenije za dolgoletno vodenje Zveze Slovencev na Madžarskem in neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenske kulturne ter narodne identitete med pripadniki slovenske avtohtone narodne skupnosti na Madžarskem.

Odprte so prijave na poletno šolo »Slovenščina malo drugače«

Združenje Slovenska izseljenska matica tudi letos organizira poletno šolo “Slovenščina malo drugače” za otroke in mladostnike slovenskega porekla, ki živijo v tujini. Spodaj objavljamo vabilo Združenja SIM. POLETNA ŠOLA »SLOVENŠČINA MALO DRUGAČE«Živjo, poletje je seveda čas za počitnice in zabavo. Z nami…

Obisk slovenskih zdravstvenih delavcev v Beogradu

Prejšnji teden je potekalo prisrčno srečanje slovenskih zdravnikov s kolegi iz Srbije in predstavniki slovenskih društev v Srbiji. Zavod za zdravstveno varstvo železničarjev Srbije je gostil slovenske kolege, ki so bili v Beogradu v okviru turističnega ogleda srbske prestolnice. Prispevek…

Srečanje slovenskih poslovnih organizacij v São Paulu

Prejšnji teden, 5. aprila 2024, je pod okriljem SGBN v brazilskem São Paulu potekalo trilateralno srečanje poslovnih organizacij Slovenske globalne poslovne povezave (SGBN), Slovensko argentinske gospodarske zbornice (SLOAR) in Gospodarske zbornice Slovenija-Brazilija (SLOBRAZ).   Na srečanju so bili prisotni predsednik…

Projekt "Preberi knjigo, spoznaj slovenskega avtorja" je odlično uspel

Projekt Preberi knjigo, spoznaj slovenskega avtorja, ki ga je v sodelovanju z Državnim tehničnim zavodom Alessandro Volta organiziral Centro Italiano Femminile (CIF) iz Trsta, je odlično uspel. Poročilo o projektu je pripravila Elena Cerkvenič Grill. 25. januarja sta novinar Ivo Jevnikar…

Obisk ministra Arčona pri slovenski manjšini na Hrvaškem

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je v ponedeljek, 8. aprila 2024, mudil na Hrvaškem. O stvarnosti in izzivih se je pogovarjal z vodstvom krovne organizacije Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, se srečal s predsednikom…

Začetek pouka v argentinskih sobotnih šolah

V soboto, 16. marca 2024, so se slovenske osnovnošolske družine zbrale v Slovenski hiši v Buenos Airesu, da bi z zahvalno sveto mašo skupaj začeli novo šolsko leto. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je objavila Svoboda Slovenija. Najprej nam je…

Ciljni raziskovalni projekt INV za slovensko skupnost na Hrvaškem

Oktobra lansko leto se je v okviru Inštituta za narodnostna vprašanja (INV) začel večletni projekt z naslovom Slovenska skupnost na Hrvaškem v sodobnem kontekstu: analiza socialno-ekonomskega položaja in odnosa njenih pripadnikov do slovenskega jezika ter kulturne in politične participacije. Projekt…

Koroški Slovenci bodo v Bruslju predstavili peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji

Na prihajajoči seji Odbora za peticije Evropskega parlamenta, ki bo 8. aprila 2024 od 18. ure dalje v Bruslju, bodo predstavniki vseh treh političnih krovnih organizacij koroških Slovencev (Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij, Skupnost koroških Slovencev in Slovenk)…

Kulinarični most med Slovenijo in rojaki po svetu: kranjska klobasa

Izšla je tretja oddaja letošnje sezone kulinaričnega mostu, tokrat se predstavlja kranjska klobasa.   Svetovni slovenski kongres v letu 2024 nadaljuje s povezovanjem starejše in mlajše generacije slovenskih rojakov ob spoznavanju in pripravi značilnih slovenskih jedi. Skozi projekt Kulinarični most…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.