Jože Hirnök, soustanovitelj in prvi predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, je tako kot ostali člani in ožje vodstvo Zveze s simpatijo in ponosom spremljal proces demokratizacije in osamosvajanja Slovenije, čemur je po svojih močeh v okviru Zveze tudi aktivno prispeval.

 

Procesi demokratizacije v Sloveniji, ki so se začeli v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in so pripeljali do večstrankarskih volitev, so vplivali tudi na Slovence v Porabju in na dvig njihove samozavesti. Privedli pa so tudi do razpada takratne manjšinske organizacije v katero so bili vključeni Slovenci  – Demokratične zveze južnih Slovanov in do ustanovitve Zveze Slovencev na Madžarskem, oktobra 1990 v Gornjem Seniku.

 

Zveza je pod vodstvom Hirnöka  v zelo kratkem času naredila pomembne korake v svojem delovanju. Prvi tak korak je bila ustanovitev lastnega časopisa - Porabje. V prvi številki je Jože Hirnök med drugim napisal, da so Slovenci v Porabju ob ustanovitvi Zveze prvič vzeli svojo usodo v svoje roke, da se je potrebno za slovenstvo boriti in da ponos ter pripadnost slovenstvu odpira nove perspektive. Ker je do junija 1991 madžarski tisk Slovenijo obravnaval v okviru Jugoslavije, je bil časopis Porabje eden izmed pomembnejših virov informacij o poteku osamosvojitvenih procesov v Sloveniji.

 

Jože Hirnök se je udeležil slovesnosti ob razglasitvi slovenske samostojnosti, 26. junija 1991 v Ljubljani. S tem je, ob ostalih predstavnikih porabskih Slovencev, ki so se udeležili slovesnosti v Murski Soboti, pokazal visoko stopnjo solidarnosti z državo matičnega naroda, ki se je nato nadaljevala tudi ob vojaški agresiji jugoslovanske armade in večmesečnem prizadevanju za mednarodno priznanje slovenske države.

 

Tri dni po razglasitvi samostojne Slovenije, je v imenu Zveze Slovencev na Madžarskem, poslal odprto pismo vsem pomembnejšim madžarskim politikom ter osrednjim madžarskim in županijskim medijem. V pismu je naslovnike seznanil s svojo udeležbo na slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti Slovenije ter prosil madžarsko vlado za priznanje Slovenije in obsodbo agresije jugoslovanske vojske. Ob tem je potrebno poudariti, da so tako Zveza Slovencev na Madžarskem kot vsi rojaki v Porabju razmišljali, kako bi lahko pomagali Sloveniji. Odprto pismo je 29. junija prebral tudi na radiu Murski val in izrekel solidarnost Slovencem ter takratnemu predsedniku Skupščine občine Murska Sobota ponudil pomoč Zveze.

Jože Hirnök

V okviru omenjene pomoči je na njegovo pobudo Zveza kupila zaprošena zdravila in sanitetni material ter organizirala krvodajalsko akcijo v Gornjem seniku za bolnico v Rakičanu. Veliko ljudi je prvič v življenju pomagalo z darovanjem svoje krvi. Prostovoljno se je prijavilo tudi precej Madžarov, med njimi 11 vojakov, ki so služili vojaški rok na Gornjem Seniku in prav s tem dejanjem je 60 madžarskih državljanov Slovenijo simbolično priznalo za samostojno državo.

 

Jože Hirnök se je rodil 26. maja leta 1957 v Monoštru, odraščal pa je v porabski vasi Sakalovci, kjer je zaključil osnovno šolo. Z izobraževanjem je nadaljeval na 3-letni srednji poklicni šoli v Monoštru, kjer se je izučil za poklic strugarja. Potem je odšel v Sombotel, kjer je opravil maturo in se vpisal na tamkajšnjo Visoko učiteljsko šolo in začel študirati razredni pouk. Omenjeno šolo je obiskoval leto dni, nato je dobil leta 1979 službo narodnostnega referenta v Kulturnem domu v Monoštru. Tu je vse pogosteje prihajal v stik tudi s Slovenci iz matične domovine. V tem času so se odprle možnosti za študij v Sloveniji. Tako se je leta 1980 vpisal na Univerzo v Ljubljani in si leta 1986 pridobil diplomo iz etnologije in sociologije.

 

Svojo narodno-zavedno držo in ponos pripadnosti slovenskemu narodu je ohranil skozi vso svoje vodenje Zveze Slovencev na Madžarskem, vodil jo je kar 29 let, vse do maja 2019, in s tem nadaljuje tudi danes, kot podpredsednik omenjene organizacije.

 

Za svoje delo je leta 2006 je prejel red za zasluge predsednika Republike Slovenije za ohranjanje slovenske manjšine in pomemben prispevek k razvoju slovenske kulture v Porabju na Madžarskem. Leta 2019 je prejel priznanje in zahvalo Urada vlade Republike Slovenije za dolgoletno vodenje Zveze Slovencev na Madžarskem in neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenske kulturne ter narodne identitete med pripadniki slovenske avtohtone narodne skupnosti na Madžarskem.

Tečaj slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji (februar - junij 2023)

Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik vabi na Tečaj slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji. Spletni tečaj, ki bo dvakrat tedensko po tri šolske ure potekal med  28. februarjem 2023 in 6. junijem 2023, je namenjen…

Postanite člani Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), največje slovenske knjižnice

Narodna in univerzitetna knjižnica je knjižnica vseh Slovencev. Zbira, hrani in daje na uporabo nacionalno zbirko knjižničnega gradiva, ki mu z eno besedo rečemo slovenika. To je gradivo v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev in slovenskih založb,…

XXI. Nagradni natečaja za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil XXI. Nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Skozi leta je prispelo že več kot 360 različnih…

Nagradni natečaji na temo Prisluhni in pomagaj

Ventilator besed, revija za kulturo vzgojo in izobraževanje, v rubriki Natečaji lahko sodelujete pri različnih nagradnih natečajih, pri katerih se lahko izrazite kot literarni ali likovni ustvarjalci ali pa kar oboje. V letošnjem letu bodo razpisali natečaje na temi PRISLUHNI IN…

Študij v Sloveniji – predstavitev slovenskih univerz, 16. 2. 2023 ob 14.00

Ekipa Study in Slovenia vabi na spletno predstavitev študija v Sloveniji. Predstavitev za Slovence v zamejstvu in po svetu bo potekala 16. februarja 2023 ob 14.00 uri (CET).   V okviru predstavitev bodo predstavili uporabne informacije glede študija in življenja…

Razpis za promocijo slovenskega jezika

Ministrstvo za kulturo je objavilo Javni razpis za (so)financiranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika ter njegovi promociji v letu 2023. Namen razpisa je:promocija slovenskega jezika s spodbujanjem besedilnih spretnosti in bralne pismenosti uporabnikov in uporabnic slovenskega jezika,ozaveščanje o…

Štipendije za tečaje slovenskega jezika

Leto, ki se je pričelo, je lahko odlična priložnost tudi za obnovitev, nadgraditev ali pa začetek učenja slovenskega jezika. Tudi letos Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom…

Zaključek slovenskih šol v Buenos Airesu

Te dni, ko v Sloveniji doživljamo končno pravo zimo, je v Argentini prav prijetno vroče in najmlajši se veselijo, saj uživajo v zasluženih poletnih počitnicah. V zadnjem mesecu preteklega leta so se tako za nekaj časa poslovili od šolskih klopi.…

Miklavževanje 22 v Zürichu

Še en simpatičen prispevek o miklavževanju, ki so nam ga poslali iz Aktiva učiteljev dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, vam ponujamo v branje. Letošnja miklavževa nedelja, 11. 12. 2022 je bila radodarna, saj nam je naklonila tudi nekaj snega. Da bi…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.