Jože Hirnök, soustanovitelj in prvi predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, je tako kot ostali člani in ožje vodstvo Zveze s simpatijo in ponosom spremljal proces demokratizacije in osamosvajanja Slovenije, čemur je po svojih močeh v okviru Zveze tudi aktivno prispeval.

 

Procesi demokratizacije v Sloveniji, ki so se začeli v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in so pripeljali do večstrankarskih volitev, so vplivali tudi na Slovence v Porabju in na dvig njihove samozavesti. Privedli pa so tudi do razpada takratne manjšinske organizacije v katero so bili vključeni Slovenci  – Demokratične zveze južnih Slovanov in do ustanovitve Zveze Slovencev na Madžarskem, oktobra 1990 v Gornjem Seniku.

 

Zveza je pod vodstvom Hirnöka  v zelo kratkem času naredila pomembne korake v svojem delovanju. Prvi tak korak je bila ustanovitev lastnega časopisa - Porabje. V prvi številki je Jože Hirnök med drugim napisal, da so Slovenci v Porabju ob ustanovitvi Zveze prvič vzeli svojo usodo v svoje roke, da se je potrebno za slovenstvo boriti in da ponos ter pripadnost slovenstvu odpira nove perspektive. Ker je do junija 1991 madžarski tisk Slovenijo obravnaval v okviru Jugoslavije, je bil časopis Porabje eden izmed pomembnejših virov informacij o poteku osamosvojitvenih procesov v Sloveniji.

 

Jože Hirnök se je udeležil slovesnosti ob razglasitvi slovenske samostojnosti, 26. junija 1991 v Ljubljani. S tem je, ob ostalih predstavnikih porabskih Slovencev, ki so se udeležili slovesnosti v Murski Soboti, pokazal visoko stopnjo solidarnosti z državo matičnega naroda, ki se je nato nadaljevala tudi ob vojaški agresiji jugoslovanske armade in večmesečnem prizadevanju za mednarodno priznanje slovenske države.

 

Tri dni po razglasitvi samostojne Slovenije, je v imenu Zveze Slovencev na Madžarskem, poslal odprto pismo vsem pomembnejšim madžarskim politikom ter osrednjim madžarskim in županijskim medijem. V pismu je naslovnike seznanil s svojo udeležbo na slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti Slovenije ter prosil madžarsko vlado za priznanje Slovenije in obsodbo agresije jugoslovanske vojske. Ob tem je potrebno poudariti, da so tako Zveza Slovencev na Madžarskem kot vsi rojaki v Porabju razmišljali, kako bi lahko pomagali Sloveniji. Odprto pismo je 29. junija prebral tudi na radiu Murski val in izrekel solidarnost Slovencem ter takratnemu predsedniku Skupščine občine Murska Sobota ponudil pomoč Zveze.

Jože Hirnök

V okviru omenjene pomoči je na njegovo pobudo Zveza kupila zaprošena zdravila in sanitetni material ter organizirala krvodajalsko akcijo v Gornjem seniku za bolnico v Rakičanu. Veliko ljudi je prvič v življenju pomagalo z darovanjem svoje krvi. Prostovoljno se je prijavilo tudi precej Madžarov, med njimi 11 vojakov, ki so služili vojaški rok na Gornjem Seniku in prav s tem dejanjem je 60 madžarskih državljanov Slovenijo simbolično priznalo za samostojno državo.

 

Jože Hirnök se je rodil 26. maja leta 1957 v Monoštru, odraščal pa je v porabski vasi Sakalovci, kjer je zaključil osnovno šolo. Z izobraževanjem je nadaljeval na 3-letni srednji poklicni šoli v Monoštru, kjer se je izučil za poklic strugarja. Potem je odšel v Sombotel, kjer je opravil maturo in se vpisal na tamkajšnjo Visoko učiteljsko šolo in začel študirati razredni pouk. Omenjeno šolo je obiskoval leto dni, nato je dobil leta 1979 službo narodnostnega referenta v Kulturnem domu v Monoštru. Tu je vse pogosteje prihajal v stik tudi s Slovenci iz matične domovine. V tem času so se odprle možnosti za študij v Sloveniji. Tako se je leta 1980 vpisal na Univerzo v Ljubljani in si leta 1986 pridobil diplomo iz etnologije in sociologije.

 

Svojo narodno-zavedno držo in ponos pripadnosti slovenskemu narodu je ohranil skozi vso svoje vodenje Zveze Slovencev na Madžarskem, vodil jo je kar 29 let, vse do maja 2019, in s tem nadaljuje tudi danes, kot podpredsednik omenjene organizacije.

 

Za svoje delo je leta 2006 je prejel red za zasluge predsednika Republike Slovenije za ohranjanje slovenske manjšine in pomemben prispevek k razvoju slovenske kulture v Porabju na Madžarskem. Leta 2019 je prejel priznanje in zahvalo Urada vlade Republike Slovenije za dolgoletno vodenje Zveze Slovencev na Madžarskem in neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenske kulturne ter narodne identitete med pripadniki slovenske avtohtone narodne skupnosti na Madžarskem.

Evropski dan jezikov 2023 v Banja Luki

Od leta 2001 se vsako leto 26. septembra praznuje Evropski dan jezikov. Svet Evrope spodbuja učenje tujih jezikov v prepričanju, da jezikovna raznolikost predstavlja pomembno orodje za doseganje boljšega medkulturnega razumevanja in hkrati predstavlja ključno sestavino bogate kulturne dediščine naše…

Dan jezikov in Slovenska pravljica v Švici

Tradicionalno druženje ob dnevu jezikov smo letos organizirali 17. septembra 2023 v Bernu. Učiteljici dopolnilnega pouka slovenščine, Anja Dobrovc in Jasmina Lepoša, sta skupaj z Združenjem staršev Martin Krpan ter Veleposlaništvom RS v Bernu pričarali nepozaben, jezikovno zanimiv dan, ki…

Literarni natečaj za učence slovenščine na Hrvaškem

Z veseljem vas obveščamo, da Zveza slovenskih društev na Hrvaškem s podporo Ministrstva za znanost in izobraževanje RH, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Slovenskega doma KPD Bazovica z Reke objavlja razpis za literarni natečaj z naslovom »Z domišljijo…

Baasem 2023: Medgeneracijsko srečanje Slovencev iz Severnega Porenja – Vestfalije

Društvo Slovenski zvon iz Krefelda je med vikendom, od 15. do 17. septembra 2023, organiziralo medgeneracijsko druženje Slovencev in slovenskih družin v Baasemu. To je kraj v Eiflu (NRW), kjer se Slovenci srečujejo že vrsto let, obdan z  gozdovi, travniki…

Slovenski večer v Amsterdamu

V soboto, 16. septembra 2023, je lokalni odbor Društva VTIS v sodelovanju z Združenjem prijateljev Slovenije na Nizozemskem organiziral nepozaben Slovenski večer v Amsterdamu. Družabni dogodek, povezan s pokušino slovenskih vin je potekal v priljubljenem lokalu Kalemegdan. Prispevek o dogodku…

V Sao Paulu bo kmalu zaživel Slovenski dom Triglav

V četrtek, 14. septembra 2023, je bila na delovnem obisku v Sao Paulu slovenska veleposlanica v Braziliji Mateja Kračun. Poleg srečanja z vidnejšimi člani tamkajšnje slovenske skupnosti je skupaj z njimi opravila ogled prostorov, kjer bo v kratkem začel delovati…

Vseslovensko srečanje rojakov na Švedskem

Slovensko društvo Simon Gregorčič Köping je organiziralo vseslovensko srečanje rojakov na Švedskem. Objavljamo prispevek, ki ga je pripravil predsednik društva Alojz Macuh.  Vse prehitro nam minevata čas, počasi se bomo zbirali v prostorih društva, z delom smo pa tako rekoč…

Obisk dijakov liceja A. M. Slomška iz Trsta

V ponedeljek, 18. septembra 2023, je državna sekretarka na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar sprejela dijake drugega letnika Humanističnega in družbeno-ekonomskega liceja Antona Martina Slomška iz Trsta. Gimnazijci, ki se ta teden mudijo na jezikovnem…

Mendoški nageljni na obisku v Rosariu

Folklorna skupina Mendoški Nageljni se je poleti odzvala na povabilo in se udeležila praznovanja 93. obletnice ustanovitve Slovenskega društva Triglav v Rosariu. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je za Svobodno Slovenijo pripravila Mirian Šenk.  Folklorna skupina Mendoški Nageljni pod…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.