Jože Hirnök, soustanovitelj in prvi predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, je tako kot ostali člani in ožje vodstvo Zveze s simpatijo in ponosom spremljal proces demokratizacije in osamosvajanja Slovenije, čemur je po svojih močeh v okviru Zveze tudi aktivno prispeval.

 

Procesi demokratizacije v Sloveniji, ki so se začeli v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in so pripeljali do večstrankarskih volitev, so vplivali tudi na Slovence v Porabju in na dvig njihove samozavesti. Privedli pa so tudi do razpada takratne manjšinske organizacije v katero so bili vključeni Slovenci  – Demokratične zveze južnih Slovanov in do ustanovitve Zveze Slovencev na Madžarskem, oktobra 1990 v Gornjem Seniku.

 

Zveza je pod vodstvom Hirnöka  v zelo kratkem času naredila pomembne korake v svojem delovanju. Prvi tak korak je bila ustanovitev lastnega časopisa - Porabje. V prvi številki je Jože Hirnök med drugim napisal, da so Slovenci v Porabju ob ustanovitvi Zveze prvič vzeli svojo usodo v svoje roke, da se je potrebno za slovenstvo boriti in da ponos ter pripadnost slovenstvu odpira nove perspektive. Ker je do junija 1991 madžarski tisk Slovenijo obravnaval v okviru Jugoslavije, je bil časopis Porabje eden izmed pomembnejših virov informacij o poteku osamosvojitvenih procesov v Sloveniji.

 

Jože Hirnök se je udeležil slovesnosti ob razglasitvi slovenske samostojnosti, 26. junija 1991 v Ljubljani. S tem je, ob ostalih predstavnikih porabskih Slovencev, ki so se udeležili slovesnosti v Murski Soboti, pokazal visoko stopnjo solidarnosti z državo matičnega naroda, ki se je nato nadaljevala tudi ob vojaški agresiji jugoslovanske armade in večmesečnem prizadevanju za mednarodno priznanje slovenske države.

 

Tri dni po razglasitvi samostojne Slovenije, je v imenu Zveze Slovencev na Madžarskem, poslal odprto pismo vsem pomembnejšim madžarskim politikom ter osrednjim madžarskim in županijskim medijem. V pismu je naslovnike seznanil s svojo udeležbo na slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti Slovenije ter prosil madžarsko vlado za priznanje Slovenije in obsodbo agresije jugoslovanske vojske. Ob tem je potrebno poudariti, da so tako Zveza Slovencev na Madžarskem kot vsi rojaki v Porabju razmišljali, kako bi lahko pomagali Sloveniji. Odprto pismo je 29. junija prebral tudi na radiu Murski val in izrekel solidarnost Slovencem ter takratnemu predsedniku Skupščine občine Murska Sobota ponudil pomoč Zveze.

Jože Hirnök

V okviru omenjene pomoči je na njegovo pobudo Zveza kupila zaprošena zdravila in sanitetni material ter organizirala krvodajalsko akcijo v Gornjem seniku za bolnico v Rakičanu. Veliko ljudi je prvič v življenju pomagalo z darovanjem svoje krvi. Prostovoljno se je prijavilo tudi precej Madžarov, med njimi 11 vojakov, ki so služili vojaški rok na Gornjem Seniku in prav s tem dejanjem je 60 madžarskih državljanov Slovenijo simbolično priznalo za samostojno državo.

 

Jože Hirnök se je rodil 26. maja leta 1957 v Monoštru, odraščal pa je v porabski vasi Sakalovci, kjer je zaključil osnovno šolo. Z izobraževanjem je nadaljeval na 3-letni srednji poklicni šoli v Monoštru, kjer se je izučil za poklic strugarja. Potem je odšel v Sombotel, kjer je opravil maturo in se vpisal na tamkajšnjo Visoko učiteljsko šolo in začel študirati razredni pouk. Omenjeno šolo je obiskoval leto dni, nato je dobil leta 1979 službo narodnostnega referenta v Kulturnem domu v Monoštru. Tu je vse pogosteje prihajal v stik tudi s Slovenci iz matične domovine. V tem času so se odprle možnosti za študij v Sloveniji. Tako se je leta 1980 vpisal na Univerzo v Ljubljani in si leta 1986 pridobil diplomo iz etnologije in sociologije.

 

Svojo narodno-zavedno držo in ponos pripadnosti slovenskemu narodu je ohranil skozi vso svoje vodenje Zveze Slovencev na Madžarskem, vodil jo je kar 29 let, vse do maja 2019, in s tem nadaljuje tudi danes, kot podpredsednik omenjene organizacije.

 

Za svoje delo je leta 2006 je prejel red za zasluge predsednika Republike Slovenije za ohranjanje slovenske manjšine in pomemben prispevek k razvoju slovenske kulture v Porabju na Madžarskem. Leta 2019 je prejel priznanje in zahvalo Urada vlade Republike Slovenije za dolgoletno vodenje Zveze Slovencev na Madžarskem in neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenske kulturne ter narodne identitete med pripadniki slovenske avtohtone narodne skupnosti na Madžarskem.

Slovenci po Marijinih poteh v letu 2026

Marije Grbić, nekdanje predsednice Društva Slovencev Triglav Banjaluka, ni več med nami, a spomini na to čudovito žensko, dolgoletno uspešno predsednico društva, ostajajo.  V njeno čast je bil drugič organiziran pohod, ki ga je organizirala planinska sekcija Runolist /Planika/ Društva Slovencev…

Colegio Esloveno - Panjske končnice

Pajnske končnice: izredno zanimivo, tradicionalno in popolnoma slovensko delo učencev šole COLEGIO ESLOVENO »Anton martin Slomšek« iz Mendoze.  Redka ročna dela predstavljajo naše lepe slovenske navade. V Sloveniji –predvsem v podeželju- je navadno naleteti na okrašene ulje. Kako lepo je uživati in…

Slovenski dan - Dan ljubezni

Slovenski dan tradicionalno organizira Društvo Slovencev Triglav Banja Luka v Slatini, in sicer že 17. po vrsti, tokrat 27. 6. 2026.  Ljiljana Memon je o samem dogodku zapisala naslednje: Strinjam se z besedami predsednika društva Ivana Memona, ko je v…

Spomini v kamnu prekmurskih izseljencev v Bethlehemu v Pensilvaniji

Zavod Primoža Trubarja že nekaj let posebno pozornost namenja prekmurskim izseljencem v Bethlehemu v Pensilvaniji, s posebnim ozirom na cerkveno in kulturno dediščino v letu 2023 zaprte in prodane Slovenske evangeličanske cerkve sv. Ivana.  Med 9. in 16. junijem 2026…

Združenje Slovencev "Logarska dolina" Pančevo

Slovenci v Srbiji so beležili so jubilej treh desetletij in pol državnosti Republike Slovenije in z nami delili naslednje:  Združenje Slovencev iz Pančeva “Logarska dolina” je tudi letos na lep in primeren način obeležilo pomemben slovenski praznik – Dan državnosti Republike…

Praznik Slovenije in Prijateljstva z Nizozemske

Tudi Slovenci na Nizozemskem obeležujejo obletnico slovenske osamosvojitve. Praznik so obeležili po tradiciji začenši z mašo za domovino v Rijswijku, 14. junija: Na predvečer praznika smo bili deležni intimnega, pa vrhunskega glasbenega dogodka v Haaškem konzervatoriju, o katerem poročamo posebej. V…

COLEGIO ESLOVENO: praznovanje Dneva slovenske državnosti »na veliko«

Za obhajanje 35. obletnice slovenske osamosvojitve je častni Konzulat R.S. v Mendozi, skupaj z Veleposlaništvom R.S.  v Argentini, organiziral celomesečno slavje »Mes de Eslovenia« v provinci Mendoza. Več o dogodku samem je zapisala, Tončka Šmon.   Skozi 4 tednov so…

Naša folklorna skupina na tednu kulture Novo Mesto

Otroško folklorno skupino Društva Triglav sestavljajo mladi, ki s svojimi aktivnostmi in ljubeznijo do plesa že 13 let prispevajo k ohranjanju slovenske nesnovne kulturne dediščine.  Njihovi nastopi so vedno opaženi in vzbujajo veliko simpatij med občinstvom. Tako je bilo tudi v…

Colegio Esloveno - Vse najbolše Slovenija!!!

              Slovenci v Argentini vsako leto obeležujejo Dan Slovenije. Tončka Šmon je o praznovanju zapisala naslednje: Najlepše praznovanje je potruditi se za slovensko stvar. Posebno Slovenci, ki smo v tujini in gledamo na Slovenijo…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.