Jože Hirnök, soustanovitelj in prvi predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, je tako kot ostali člani in ožje vodstvo Zveze s simpatijo in ponosom spremljal proces demokratizacije in osamosvajanja Slovenije, čemur je po svojih močeh v okviru Zveze tudi aktivno prispeval.

 

Procesi demokratizacije v Sloveniji, ki so se začeli v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in so pripeljali do večstrankarskih volitev, so vplivali tudi na Slovence v Porabju in na dvig njihove samozavesti. Privedli pa so tudi do razpada takratne manjšinske organizacije v katero so bili vključeni Slovenci  – Demokratične zveze južnih Slovanov in do ustanovitve Zveze Slovencev na Madžarskem, oktobra 1990 v Gornjem Seniku.

 

Zveza je pod vodstvom Hirnöka  v zelo kratkem času naredila pomembne korake v svojem delovanju. Prvi tak korak je bila ustanovitev lastnega časopisa - Porabje. V prvi številki je Jože Hirnök med drugim napisal, da so Slovenci v Porabju ob ustanovitvi Zveze prvič vzeli svojo usodo v svoje roke, da se je potrebno za slovenstvo boriti in da ponos ter pripadnost slovenstvu odpira nove perspektive. Ker je do junija 1991 madžarski tisk Slovenijo obravnaval v okviru Jugoslavije, je bil časopis Porabje eden izmed pomembnejših virov informacij o poteku osamosvojitvenih procesov v Sloveniji.

 

Jože Hirnök se je udeležil slovesnosti ob razglasitvi slovenske samostojnosti, 26. junija 1991 v Ljubljani. S tem je, ob ostalih predstavnikih porabskih Slovencev, ki so se udeležili slovesnosti v Murski Soboti, pokazal visoko stopnjo solidarnosti z državo matičnega naroda, ki se je nato nadaljevala tudi ob vojaški agresiji jugoslovanske armade in večmesečnem prizadevanju za mednarodno priznanje slovenske države.

 

Tri dni po razglasitvi samostojne Slovenije, je v imenu Zveze Slovencev na Madžarskem, poslal odprto pismo vsem pomembnejšim madžarskim politikom ter osrednjim madžarskim in županijskim medijem. V pismu je naslovnike seznanil s svojo udeležbo na slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti Slovenije ter prosil madžarsko vlado za priznanje Slovenije in obsodbo agresije jugoslovanske vojske. Ob tem je potrebno poudariti, da so tako Zveza Slovencev na Madžarskem kot vsi rojaki v Porabju razmišljali, kako bi lahko pomagali Sloveniji. Odprto pismo je 29. junija prebral tudi na radiu Murski val in izrekel solidarnost Slovencem ter takratnemu predsedniku Skupščine občine Murska Sobota ponudil pomoč Zveze.

Jože Hirnök

V okviru omenjene pomoči je na njegovo pobudo Zveza kupila zaprošena zdravila in sanitetni material ter organizirala krvodajalsko akcijo v Gornjem seniku za bolnico v Rakičanu. Veliko ljudi je prvič v življenju pomagalo z darovanjem svoje krvi. Prostovoljno se je prijavilo tudi precej Madžarov, med njimi 11 vojakov, ki so služili vojaški rok na Gornjem Seniku in prav s tem dejanjem je 60 madžarskih državljanov Slovenijo simbolično priznalo za samostojno državo.

 

Jože Hirnök se je rodil 26. maja leta 1957 v Monoštru, odraščal pa je v porabski vasi Sakalovci, kjer je zaključil osnovno šolo. Z izobraževanjem je nadaljeval na 3-letni srednji poklicni šoli v Monoštru, kjer se je izučil za poklic strugarja. Potem je odšel v Sombotel, kjer je opravil maturo in se vpisal na tamkajšnjo Visoko učiteljsko šolo in začel študirati razredni pouk. Omenjeno šolo je obiskoval leto dni, nato je dobil leta 1979 službo narodnostnega referenta v Kulturnem domu v Monoštru. Tu je vse pogosteje prihajal v stik tudi s Slovenci iz matične domovine. V tem času so se odprle možnosti za študij v Sloveniji. Tako se je leta 1980 vpisal na Univerzo v Ljubljani in si leta 1986 pridobil diplomo iz etnologije in sociologije.

 

Svojo narodno-zavedno držo in ponos pripadnosti slovenskemu narodu je ohranil skozi vso svoje vodenje Zveze Slovencev na Madžarskem, vodil jo je kar 29 let, vse do maja 2019, in s tem nadaljuje tudi danes, kot podpredsednik omenjene organizacije.

 

Za svoje delo je leta 2006 je prejel red za zasluge predsednika Republike Slovenije za ohranjanje slovenske manjšine in pomemben prispevek k razvoju slovenske kulture v Porabju na Madžarskem. Leta 2019 je prejel priznanje in zahvalo Urada vlade Republike Slovenije za dolgoletno vodenje Zveze Slovencev na Madžarskem in neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenske kulturne ter narodne identitete med pripadniki slovenske avtohtone narodne skupnosti na Madžarskem.

Ustvarjalni oktober pri dopolnilnem pouku slovenščine v Berlinu

Literarne delavnice s pisateljico Mašo Ogrizek, ekskurzija v Tübingen po sledeh Primoža Trubarja in ustvarjanje animiranih filmov so zaznamovali pestro dogajanje pri dopolnilnem pouku slovenščine v Berlinu. V dogodke so se vključili predšolski otroci, šolarji in odrasli udeleženci pouka. Več…

Medgeneracijsko srečanje slovenskih družin v nemški deželi Severno Porenje – Vestfalija

Slovensko društvo Prijatelji Slovenije NRW.e.V.(predtem Slovenski zvon) je za konec tedna od 9. do 11.oktobra 2026 organiziralo medgeneracijsko srečanje slovenskih družin v Baasemu v Eiflu, o katerem je zapisal, Dušan Čegovnik. Vodstvo društva je v sodelovanju z Društvom pisateljev Slovenije,…

Dvojno praznovanje

Mesec september je v šoli COLEGIO ESLOVENO iz Mendoze posvečen svojemu Patronu in zavetniku Antonu Martinu Slomšku. V septembru je bilo pripravljeno obilo prireditev, srečanj, otroške igre, oblikovalni sestanki v vezi s Slomškovo ideologijo in nasveti, o katerih je zapisala…

Koncert večer s prijatelji

Leto 2026 je za MePZ Davorin Jenko jubilejno. Zbor namreč praznuje srebrni jubilej, 25 let svojega obstoja, o katerem je zapisala Olga Suvajac: Marca 2026 je zbor v mestni hiši Banski dvor priredil akademijo in celovečerni koncert, na katerem so…

Obisk slovenske skupnosti v Reziji (Sipozisi Italija - Rezija 2026)

Slovenci radi potujemo. O izletu v Rezijo je zapisala Jasna Martinjak: Dne 26.8. 2026 smo se iz Ljubljane odpravili na težko pričakovan izlet v Rezijo, našo zahodno zibelko slovenstva, kjer še danes lahko slišimo enega najstarejših, če ne najstarejše slovensko…

Slomškovo priznanje 2026

              COLEGIO ESLOVENO “Anton Martin Slomšek” iz Mendoze v Argentini je prejel letošnje Slomškovo priznanje, 26 septembra v Mariboru, ki ga podeli Društvo katoliških pedagogov Slovenija (DKPS). Dopis je naša šola v Mendozi prejela…

Združenje Slovencev "Logarska dolina" Pančevo

Združenje Slovencev iz Pančeva “Logarska dolina” je s tradicionalnim programom dobrodošlice svojim članom in simpatizerjem zaželelo dobrodošlico in srečen začetek nove sezone pouka slovenščine z elementi kulture. V imenu Združenja “Logarska dolina” je udeležence pouka slovenščine pozdravil predsednik Josip Veber, nato…

Večer slovenske pesmi in poezije

Člane društva PIP je 19. 9. 2026 pot odpeljala v Srbijo k Društvu Slovencev Martin Krpan Smederevo. Več o samem dogodku je zapisala predsednica Nataša Tomšić. Že zgodaj zjutraj smo se, s šoferjema avtobusnega prevoznika Miljonček, dobre volje odpeljali novi…

Glasovi preteklosti, opomin sedanjosti, sanje prihodnosti

27. septembra 2026 je v Portorožu opotekalo tradicionalno vseslovensko srečanje nekdanjih internirank in internirancev, političnih zapornic in zapornikov nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov, izgnank ter ukradenih otrok, njihovih svojcev in prijateljev. Več o osrednji slovesnosti je zapisala Nataša Predalič. Slavnostna…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.