Keith in Slava Miles sta ob novem letu 1991 dopustovala v Kranjski gori, ko je pozvonil telefon. Gospoda Milesa so povabili na sestanek z Lojzetom Peterletom, predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade. Peterle mu je v pogovoru pojasnil, da se po referendumu 1990 Slovenija pripravlja na osamosvojitev in ga prosil, da zastopa Slovenijo v Združenem kraljestvu Velike Britanije.
Dotlej se Miles ni ukvarjal s politiko, bil je finančni direktor verige trgovin z modnimi oblačili in član prestižnega britanskega inštituta za ekonomske zadeve. Njegova široko razvejana mreža znancev, tudi med visokimi predstavniki lokalnih in državnih oblasti, ter njegova velika sposobnost prepričevanja sta Sloveniji v mesecih njenega osamosvajanja in uveljavljanja še kako koristili. Kot mož Slovenke in dolgoletni prijatelj slovenskega naroda je v tem času deloval kot ekonomski svetovalec slovenske vlade, nato pa aktivno participiral pri slovenski osamosvojitvi, v katero je verjel z vsem srcem, ter bil uradni zastopnik Republike Slovenije v Veliki Britaniji do njenega uradnega priznanja leta 1992.
Prva naloga je bila prepričati britansko zunanje ministrstvo, da ga resno sprejmejo kot »častnega generalnega sekretarja slovenskega Urada za informiranje v Londonu«, saj si ni mogel nadeti imena »veleposlaništvo«. Miles ni poznal nikogar na zunanjem ministrstvu, je pa dobro poznal namestnika osebnega tajnika kraljice Elizabete, ki mu je pomagal vzpostaviti stik z ministrstvom. Matej Hočevar, takratni direktor Gorenja v Združenem kraljestvu, je novo oblikovanemu uradu pomagal tako, da jim je dal na razpolago pisarno v središču Londona.
Ko je Slovenija 25. junija 1991 razglasila svojo samostojnost, je Miles skupaj z majhno skupino sodelavcev stopil v akcijo in o dogajanju obveščal Veliko Britanijo in svet. Bil je v tesnem stiku s slovensko vlado in z ljudmi za obveščanje medijev, ki so stalno skrbeli za dotok informacij po faksu. Miles in njegovi pomočniki so nato informacije predajali dopisnikom svetovnih medijev, med katerimi so imeli mnogi sedež za pokrivanje Evrope prav v Londonu. Novice iz Slovenije so običajno prihajale okoli dvanajst ur pred sporočili iz Beograda, zaradi česar je lahko slovenski pogled na dogodke v mednarodni javnosti prevladal.
Miles je predsedniku Peterletu uredil vabilo na nacionalni zajtrk z molitvijo v spodnjem domu parlamenta, da bi lahko vzpostavil stike z britanskimi politiki. S protokolom britanskega letališča Gatwick se je dogovoril, da je Peterleta pri izstopu iz letala čakala rdeča preproga, nato pa ga je avto odpeljal v salon za VIP goste, kar je prispevalo tudi k večjemu ugledu gosta. Velja namreč izpostaviti, da se je vse to zgodilo v času, ko Britanija še ni priznava Slovenije kot samostojne države.
Dogodki so se hitro odvijali in Miles, uveljavljen finančni direktor, ki je bil na čelu slovenskega prizadevanja za priznanje Slovenije v Veliki Britaniji, se je v tem času pojavljal v mnogih programih na britanski televiziji in celo nagovarjal množice s podnožja spomenika na Trafalgar Squaru v Londonu. Časopis Daily Telegraph ga je opisal kot »priljudnega in podjetnega«, Financial Times pa je opazil, da je bil Keith Miles »katapulitran v središče pozornosti« in komentiral, da »zmaguje na vseh frontah«.
15. jauarja 1992 je britanska vlada je priznala Slovenijo kot samostojno suvereno državo in vzpostavila diplomatske odnose. Prišel je čas, ko je Miles lahko predal vajeti prvemu veleposlaniku Republike Slovenije v Veliki Britaniji Matjažu Šinkovcu.
S skupino Slovencev je leta 1993 ustanovil Britansko-slovensko društvo ter bil njegov predsednik do leta 2014. Je nosilec Reda britanskega imperija (O.B.E) za prispevek k britansko-slovenskim odnosom. Društvo (www.britishslovenesociety.org ) nadaljuje svoje poslanstvo in še naprej skrbi za živahne odnose med Slovenci in njihovimi britanskimi prijatelji. Za izjemne zasluge pri priznanju Slovenije je dobil tudi slovensko državljanstvo.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.