Zanimivi kraji in možnosti za okušanje slovenske kulinarike v slovenskem prostoru.
Recepti za slovenske tradicionalne jedi in običaji povezanimi z njimi.
Izšla je tretja oddaja letošnje sezone kulinaričnega mostu, tokrat se predstavlja kranjska klobasa. Svetovni slovenski kongres v letu 2024 nadaljuje s povezovanjem starejše in mlajše generacije slovenskih rojakov ob spoznavanju in pripravi značilnih slovenskih jedi. Skozi projekt Kulinarični most…
Izšla je druga oddaja letošnje sezone kulinaričnega mostu, tokrat se predstavlja potratna potica. Svetovni slovenski kongres v letu 2024 nadaljuje s povezovanjem starejše in mlajše generacije slovenskih rojakov ob spoznavanju in pripravi značilnih slovenskih jedi. Skozi projekt Kulinarični most…
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XXII. Nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Skozi leta je prispelo že več kot 370 različnih zaključnih…
Svetovni slovenski kongres v leto 2024 nadaljuje s projektom “Kulinarični most med Slovenijo in rojaki po svetu”. V novi, drugi sezoni, nadaljujejo s povezovanjem starejše in mlajše generacije slovenskih rojakov ob spoznavanju in pripravi značilnih slovenskih jedi. Skozi projekt…
V soboto, 25. novembra 2023, je na Nizozemskem bil organiziran Slovenski popoldan, slovensko-nizozemsko druženje, ki ga popestrijo slovenske jedi. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je o dogodku pripravila Metka Dijkstra-Murko. Jesensko sobotno popoldne je bilo spet kot nalašč…
Tradicionalni slovenski zajtrk je glavni dogodek dneva slovenske hrane, ki ga obeležujemo od leta 2012 vsak tretji petek v novembru. Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je bil na pobudo Čebelarske zveze Slovenije prvič organiziran leta 2011 z namenom ozaveščanja najmlajših o…
Stanovske organizacije čebelarjev, kmetov in zadrug vas z »Recepti z okusi Slovenije« vabijo, da podprete njihovo pobudo za obeleževanje tedna slovenske hrane. Objavljamo besedilo, ki so ga o pobudi pripravili v sklopu Zadružne zveze Slovenije. V tednu, ko obeležujemo…
V Hladnikovem domu v Argentini so julija organizirali tradicionalne domače koline. Vabljeni, da prebrete nekaj utrinkov, ki jih je zapisala predsednica Kristina Grbec Žitnik. V nedeljo 2. julija smo, kot vsako leto, z veseljem pripravili tradicionalne domače “koline”. Letos je glavno…
Jana Novaka mraz prav nič ne gane. Z dvema spretnima potezama si navleče nase nepremočljive ribiške hlače in se s pleteno košaro odpravi mimo brzic Krke in mimo z bršljanom prerasle stare žage, ki je pred 15 leti pogorela, do potočka za njo.
Suvereno se sprehodi čez majavo leseno brv, za katero ni videti, da bo zdržala še dolgo, nato pa se spusti v ledeno vodo, ki mu sega skoraj do kolen. Pred njim lebdi zeleni, kot dih nežni oblak vodne kreše. Reže jo in glasno razmišlja, kaj bi se dalo iz nje tisti večer pripraviti. »Mogoče za juho, mogoče za solato … ali pa za raviole, bomo videli.”
Jan je sin Borisa in Miriam Novak, ki že vrsto let vodita Domačijo Novak v Sadinji vasi pri Dvoru, eno tistih domačij, katere dober glas se širi bolj med poznavalci kot pa prek klasičnega oglaševanja. Kjer cilj gospodarja ni, da te samo nahrani, ampak da ti pričara doživetje, ne glede na to, kako klišejsko se to sliši.
Koper, Izola, Strunjan, Portorož … zgodnje jutranje januarsko sonce počasi barva obzorje v vse bolj tople tone, morska gladina je gladka kot steklo, varljivo vabljiva. Na Sečoveljskih solinah pred nami vlada spokojno mrtvilo, samo osamljena siva čaplja preletava bazene in kanale, suho ločje pa se počasi upogiba v hladnem vetru, ki veje z morja.
Tu se zdi, da se je čas ustavil. Verjetno, ker se je res. Sečoveljske in manjše Strunjanske soline so edine v tem delu Jadrana, kjer še pridelujejo sol ročno, po tradicionalnem postopku, praktično nespremenjenem 700 let, pri čemer uporabljajo zgolj tradicionalna orodja.
Sol se prideluje na solnih poljih, ki obsegajo bazene za zgoščevanje vode in kristalizacijske bazene.
Ovinek za ovinkom, mimo starih jablan, mimo gostih gozdov, mimo zelenih zaplat z oslički in drugih s kozlički. Šentjošt nad Horjulom je od Ljubljane oddaljen vsega pol ure vožnje, a se zdi cel svet proč.
Tu, med grički polhograjskih Dolomitov, med cerkvenimi zvoniki, kozjimi farmami in grabni, ki so jeseni polni skritih gobjih nahajališč, najdemo eno najbolj progresivnih restavracij pri nas. Slovenski Fäviken, je nedavno pripomnil neki švedski novinar.
34-letni Luka Košir ne skriva svojega navdušenja nad skandinavskimi mojstri, ki so divjino in odročnost obrnili sebi v prid. Pod vzornike šteje prav Magnusa Nilssona iz zdaj že zaprtega Fävikna, pa Reneja Redzepija iz Nome in vse, ki so soustvarili koncept nove nordijske kuhinje. Ta je bila pred 15 leti eksotika norih Vikingov, danes pa je s svojo filozofijo črpanja iz neposredne okolice in doprinosu k razvoju znanosti fermentacije sestavni del sodobnih svetovnih kuhinj.
Okusi Slovenije so okusi lokalne narave: zelenjave s povsod značilnih vrtov, žit z lokalnih polj, divje hrane iz zelene narave, sadja iz sadovnjakov in gozdov ene od najbolj gozdnatih evropskih držav, tradicionalno pripravljenih mesnih jedi in mlečnih dobrot s pašnikov, medu svetovno znanih slovenskih čebel.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.