Leandra Škofa je v slovensko skupnost leta 1990 pritegnilo gibanje za ustanovitev Kanadskega in Svetovnega slovenskega kongresa, ker je v tem videl možnost, da se slovenski narod, raztresen po vsem svetu, poveže med seboj in s Slovenci v domovini.

 

Na ustanovnem sestanku je bil izvoljen za tajnika Kanadskega slovenskega kongresa in v tej vlogi je zelo aktivno deloval v najbolj ključnem obdobju slovenske zgodovine, še zlasti v prvih dneh slovenske desetdnevne vojne, ko je bila večina drugih vodilnih članov Svetovnega slovenskega kongresa v Sloveniji, na ustanovnem zasedanju. Takrat je slovenska skupnost v Torontu najbolj složno delovala: Jože Kastelic je v svoji stavbi dal na razpolago pisarniško sobo, kjer je Škof vodil Informacijski center, iz katerega je s skupino prostovoljcev pošiljal novice o stanju v Sloveniji kanadski vladi v Ottawi in raznim kanadskim medijem ter lobiral pri kanadskih politikih in pri veleposlaništvih drugih držav za priznanje samostojne Slovenije. Informacijski center je imel pomembno vlogo pri koordinaciji protestnih zborovanj, pri zbiranju denarja za pomoč Sloveniji ter pri obveščanju širše slovenske skupnosti o situaciji v domovini. Sodeloval je pri organizaciji protestnih shodov pred stavbo parlamenta Ontaria ter pred torontsko mestno hišo, kjer je imel več govorov, sicer pa je lobiral pri kanadskih vladnih politikih (premier Brian Mulroney, ministrica za zunanje zadeve Barbara McDougall, kanadski veleposlanik pri OZN idr.). V pogovoru za Glasilo kanadskih Slovencev se je Škof s ponosom spominjal, kako ga je 15. januarja 1992, prav na dan, ko je bila v Torontu slovesna manifestacija v počastitev mednarodnega priznanja samostojne Slovenije, zgodaj zjutraj poklicala tedanja zunanja ministrica Kanade in mu povedala, da tudi Kanada priznava samostojno Republiko Slovenijo. Kanada je bila ena prvih zunaj evropskih držav, ki je priznala samostojno Slovenijo. Vse ali večino dopisovanja v času priznanja Slovenije je šlo preko njega. Zelo je bil podkovan v angleškem jeziku, kar je bilo velikega pomena, saj so uradi takrat zahtevali visoko raven jezika.

 

Škof se je rodil leta 1926 v Mačkovcih pri Murski Soboti, očetu Korošcu in materi Štajerki. Večji del svojega življenja v domovini je preživel v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno šolo in klasično gimnazijo, pa tudi univerzo, katere dokončanje mu je preprečila vojna. Leto dni je zato delal kot prostovoljec na arheološkem oddelku v ljubljanskem muzeju. Ker ni bilo izgledov, da bo lahko nadaljeval študij v Sloveniji, ga je oče poslal k svojemu bratu na Koroško in tako je na graški univerzi tri leta študiral rimsko arheologijo in arhitekturo.

vir: Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo

Leta 1948, ko je bilo stanje v Evropi ponovno zelo napeto, se je odločil za preselitev v Kanado. Po prihodu je moral, tako kot drugi vojni begunci, opraviti enoletno pogodbeno delo; nekaj časa je delal v gozdu, potem na železniški progi, nazadnje pa še na gradbišču vojaškega centra Petowawa pri Ottawi. Po prihodu v Toronto leta 1949 se je takoj vpisal na torontsko univerzo in ob nočni zaposlitvi podnevi obiskoval predavanja. V šestih letih mu je uspelo doseči magisterij iz ekonomskih znanosti. Najprej se je zaposlil v podjetju, ki je gradilo nakupovalne centre, kasneje pa je kar 26 let kot vodja oddelka za raziskavo trga in načrtovanje delal v Hydro Electric Power Commission of Ontario, drugem največjem elektroenergetskem podjetju na svetu. Po upokojitvi se je posvetil svojim največjim hobijem – potovanjem, numizmatiki in jadranju. To pa je bil tudi čas, ko se je začel aktivno udejstvovati v slovenski skupnosti.  

 

Bil je tudi tajnik Vseslovenskega kulturnega odbora. Leta 2000, ko se je tedanja urednica Glasila nepričakovano odselila iz Ontaria, je Leander na prigovarjanje predsednika Vseslovenskega kulturnega odbora Florjana Markuna prevzel uredniško delo in skupaj s Frankom Brencetom pripravljal to publikacijo pet let. In ko Ivan Dolenc ni več mogel pripravljati novic za radijsko oddajo, je prevzel še to delo, urednikovanju Glasila pa se je odpovedal, saj je vse skupaj postalo zanj pri osmih križih prenaporno.

XXI. Nagradni natečaja za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil XXI. Nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Skozi leta je prispelo že več kot 360 različnih…

Nagradni natečaji na temo Prisluhni in pomagaj

Ventilator besed, revija za kulturo vzgojo in izobraževanje, v rubriki Natečaji lahko sodelujete pri različnih nagradnih natečajih, pri katerih se lahko izrazite kot literarni ali likovni ustvarjalci ali pa kar oboje. V letošnjem letu bodo razpisali natečaje na temi PRISLUHNI IN…

Študij v Sloveniji – predstavitev slovenskih univerz, 16. 2. 2023 ob 14.00

Ekipa Study in Slovenia vabi na spletno predstavitev študija v Sloveniji. Predstavitev za Slovence v zamejstvu in po svetu bo potekala 16. februarja 2023 ob 14.00 uri (CET).   V okviru predstavitev bodo predstavili uporabne informacije glede študija in življenja…

Razpis za promocijo slovenskega jezika

Ministrstvo za kulturo je objavilo Javni razpis za (so)financiranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika ter njegovi promociji v letu 2023. Namen razpisa je:promocija slovenskega jezika s spodbujanjem besedilnih spretnosti in bralne pismenosti uporabnikov in uporabnic slovenskega jezika,ozaveščanje o…

Štipendije za tečaje slovenskega jezika

Leto, ki se je pričelo, je lahko odlična priložnost tudi za obnovitev, nadgraditev ali pa začetek učenja slovenskega jezika. Tudi letos Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom…

Zaključek slovenskih šol v Buenos Airesu

Te dni, ko v Sloveniji doživljamo končno pravo zimo, je v Argentini prav prijetno vroče in najmlajši se veselijo, saj uživajo v zasluženih poletnih počitnicah. V zadnjem mesecu preteklega leta so se tako za nekaj časa poslovili od šolskih klopi.…

Miklavževanje 22 v Zürichu

Še en simpatičen prispevek o miklavževanju, ki so nam ga poslali iz Aktiva učiteljev dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, vam ponujamo v branje. Letošnja miklavževa nedelja, 11. 12. 2022 je bila radodarna, saj nam je naklonila tudi nekaj snega. Da bi…

Decembrske bralne delavnice v Švici

Rajko Tekalec, učitelj dopolnilnega puka slovenskega jezika v Švici, K. Lihtenštajn ter na Predarlskem, nam je poslal tudi prispevek o bralni delavnici v Švici. Da pujsi lahko oropajo ladjo križarko, ukradejo avto, lažejo ter ob tem veselo jedo krofe? O prigodah dveh…

Prvo miklavževanje v Ženevi

Na praznični december se tokrat spominjamo tudi z novico, ki so nam jo poslali iz Švice. Hvala učitelju dopolnilnega pouka slovenščine Rajku Tekalcu. Letošnje leto je za mesto Ženevo in okoliške kantone bilo v decembru posebno. Že drugo leto se tam…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.