Leandra Škofa je v slovensko skupnost leta 1990 pritegnilo gibanje za ustanovitev Kanadskega in Svetovnega slovenskega kongresa, ker je v tem videl možnost, da se slovenski narod, raztresen po vsem svetu, poveže med seboj in s Slovenci v domovini.
Na ustanovnem sestanku je bil izvoljen za tajnika Kanadskega slovenskega kongresa in v tej vlogi je zelo aktivno deloval v najbolj ključnem obdobju slovenske zgodovine, še zlasti v prvih dneh slovenske desetdnevne vojne, ko je bila večina drugih vodilnih članov Svetovnega slovenskega kongresa v Sloveniji, na ustanovnem zasedanju. Takrat je slovenska skupnost v Torontu najbolj složno delovala: Jože Kastelic je v svoji stavbi dal na razpolago pisarniško sobo, kjer je Škof vodil Informacijski center, iz katerega je s skupino prostovoljcev pošiljal novice o stanju v Sloveniji kanadski vladi v Ottawi in raznim kanadskim medijem ter lobiral pri kanadskih politikih in pri veleposlaništvih drugih držav za priznanje samostojne Slovenije. Informacijski center je imel pomembno vlogo pri koordinaciji protestnih zborovanj, pri zbiranju denarja za pomoč Sloveniji ter pri obveščanju širše slovenske skupnosti o situaciji v domovini. Sodeloval je pri organizaciji protestnih shodov pred stavbo parlamenta Ontaria ter pred torontsko mestno hišo, kjer je imel več govorov, sicer pa je lobiral pri kanadskih vladnih politikih (premier Brian Mulroney, ministrica za zunanje zadeve Barbara McDougall, kanadski veleposlanik pri OZN idr.). V pogovoru za Glasilo kanadskih Slovencev se je Škof s ponosom spominjal, kako ga je 15. januarja 1992, prav na dan, ko je bila v Torontu slovesna manifestacija v počastitev mednarodnega priznanja samostojne Slovenije, zgodaj zjutraj poklicala tedanja zunanja ministrica Kanade in mu povedala, da tudi Kanada priznava samostojno Republiko Slovenijo. Kanada je bila ena prvih zunaj evropskih držav, ki je priznala samostojno Slovenijo. Vse ali večino dopisovanja v času priznanja Slovenije je šlo preko njega. Zelo je bil podkovan v angleškem jeziku, kar je bilo velikega pomena, saj so uradi takrat zahtevali visoko raven jezika.
Škof se je rodil leta 1926 v Mačkovcih pri Murski Soboti, očetu Korošcu in materi Štajerki. Večji del svojega življenja v domovini je preživel v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno šolo in klasično gimnazijo, pa tudi univerzo, katere dokončanje mu je preprečila vojna. Leto dni je zato delal kot prostovoljec na arheološkem oddelku v ljubljanskem muzeju. Ker ni bilo izgledov, da bo lahko nadaljeval študij v Sloveniji, ga je oče poslal k svojemu bratu na Koroško in tako je na graški univerzi tri leta študiral rimsko arheologijo in arhitekturo.
Leta 1948, ko je bilo stanje v Evropi ponovno zelo napeto, se je odločil za preselitev v Kanado. Po prihodu je moral, tako kot drugi vojni begunci, opraviti enoletno pogodbeno delo; nekaj časa je delal v gozdu, potem na železniški progi, nazadnje pa še na gradbišču vojaškega centra Petowawa pri Ottawi. Po prihodu v Toronto leta 1949 se je takoj vpisal na torontsko univerzo in ob nočni zaposlitvi podnevi obiskoval predavanja. V šestih letih mu je uspelo doseči magisterij iz ekonomskih znanosti. Najprej se je zaposlil v podjetju, ki je gradilo nakupovalne centre, kasneje pa je kar 26 let kot vodja oddelka za raziskavo trga in načrtovanje delal v Hydro Electric Power Commission of Ontario, drugem največjem elektroenergetskem podjetju na svetu. Po upokojitvi se je posvetil svojim največjim hobijem – potovanjem, numizmatiki in jadranju. To pa je bil tudi čas, ko se je začel aktivno udejstvovati v slovenski skupnosti.
Bil je tudi tajnik Vseslovenskega kulturnega odbora. Leta 2000, ko se je tedanja urednica Glasila nepričakovano odselila iz Ontaria, je Leander na prigovarjanje predsednika Vseslovenskega kulturnega odbora Florjana Markuna prevzel uredniško delo in skupaj s Frankom Brencetom pripravljal to publikacijo pet let. In ko Ivan Dolenc ni več mogel pripravljati novic za radijsko oddajo, je prevzel še to delo, urednikovanju Glasila pa se je odpovedal, saj je vse skupaj postalo zanj pri osmih križih prenaporno.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.