Marjan Kovač, prvi predsednik Avstralsko slovenske konference v zgodovinsko pomembnem času, ko so potekale aktivnosti za osamosvojitev Slovenije, je eden tistih rojakov, ki so bistveno prispevali k hitrejšemu priznanju slovenske države s strani Avstralije.

 

Slovenci v Avstraliji so se že 27. januarja 1991 pripravili shode v Melbournu, Sydneyju in Canberri. Marjan Kovač se je skupaj z Alfredom Brežnikom, takratnim vodjem slovenskega informacijskega urada v Sydneyu, maja 1991 sestal z ministrskim predsednikom  avstralske  vlade  Bobom Hawkom.  Šlo je za izjemno pomemben sestanek, avstralski ministrski predsednik je namreč že takrat obljubil, da si bo Avstralija prizadevala za uresničitev demokratičnih principov. To pa še zdaleč ni bil edini obisk najvišjih predstavnikov avstralske oblasti. 15. julija 1991 je sledil sprejem pri ministru za zunanje  zadeve Avstralije senatorju Garethu Evansu, ki so se ga udeležili Marjan Kovač ter sestavljavca peticije, ki je pojasnjevala zahteve Slovenije po njeni samostojnosti, odvetnica Sherill O'Connor-Šraj, soproga avstralskega Slovenca Pavleta Šraja, in strokovnjak za mednarodno pravo Garry Moore. Slednja sta znana tudi kot prevajalca prve slovenske ustave v angleški jezik. Že tedaj je bilo jasno, da poteka dogodkov v Sloveniji ne bo več mogoče preusmeriti. Oktobra 1991 je Marjana Kovača, skupaj z Elico Rizmal in Cvetkom Faležem, ponovno sprejel avstralski ministrski predsednik Bob Hawke, ki je med drugim napovedal, da bo Avstralija med prvimi državami, ki bodo priznale Slovenijo, kar se je potem tudi uresničilo.

Marjan Kovač.
Vir: Slovensko pismo

Kako intenzivna so bila prizadevanja avstralskih Slovencev v procesu osamosvajanja je mogoče razbrati iz pisma, ki ga je Marjanu Kovaču poslal dr. Janez Dular, takratni minister za vprašanja Slovencev po svetu in narodnostnih skupnostih v Sloveniji, kjer je med drugim zapisano, da si ni mogoče predstavljati, da bi avstralska vlada tako hitro priznala Slovenijo, če ne bi bilo prizadevanj avstralskih Slovencev za intenzivno informiranje avstralske javnosti, organov oblasti in pomembnih političnih osebnosti o resničnih razmerah v Sloveniji in o upravičenosti njenega boja za osamosvojitev.

 

Marjan Kovač se je rodil v Palčju pri Pivki leta 1932. Obiskoval je gimnazijo v Postojni in študiral na univerzah v Ljubljani, Trstu in Sydneyu, kjer je diplomiral na trgovsko-ekonomski fakulteti.

 

Njegova poslovna pot v Avstraliji je bila zelo uspešna. Od svoje selitve v Avstralijo leta 1957 je bil aktiven tudi v slovenski skupnosti.  Deloval je kot blagajnik pri Slovenskem društvu Sydney, kasneje blagajnik in predsednik Slovensko-avstralskega društva v Canberri. Bil je tudi član Slovenskega odbora za človekove pravice v Avstraliji in prvi predsednik Avstralsko slovenske konference, član odbora Slovenskega narodnega sveta v Canberri, eden od ustanoviteljev in član upravnega odbora Mednarodnega združenja razvojnih partnerjev, delegat na ustanovnem kongresu Svetovnega slovenskega kongresa ter kratek čas tudi predsednik Slovenskega narodnega sveta Novega južnega Walesa.

 

Marjan Kovač je umrl 22. aprila 1995 po hudi bolezni in je pokopan na slovenskem delu pokopališča v Rookwoodu v Sydneyu.

Srebrni Ljubilej MePZ Davorin Jenko

O Srebrnem Ljubileju MePZ Davorin Jenko iz Bosne in Hercegovine je zapisala Ljiljana Memon. 31. marca 2026 je bil v Mestni hiši Banski dvor koncert našega zbora, posvečen obeležitvi pomembne obletnice, 25 let uspešnega dela MePZ Davorin Jenko. Priprave na ta pomemben…

Dogodek Spoznaj Jesenice – dediščina, mladi in življenje v Alpah

Slovenci jemljemo izobrazbo zelo resno. O dogodku na severo Eva Štravs Podlogar. zahodu Slovenije je zapisala Na Jesenicah je v sredo, 15. aprila 2026, potekal celodnevni čezmejni dogodek za dijake z naslovom Spoznaj Jesenice – dediščina, mladi in življenje v…

34 let skupnosti in tradicije: Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj praznovalo pomembno obletnico

Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj je slovesno obeležilo 34 let delovanja z organizacijo folklorne prireditve, ki je še enkrat potrdila pomen društva pri ohranjanju slovenske kulture in identitete v Bosni in Hercegovini. Več o samem dogodku je zapisala Aleksandra…

SloArt – v pričakovanju promocije tretje številke časopisa za slovensko kulturo, umetnost, zgodovino in družbo

Prihaja nova številka časopisa SloArt. Več lahko preberete v članku, ki sta napisala Ana Žagar in Milica Rajković.   Pomlad je obdobje, ko se predstavlja nova številka časopisa SloArt v slovenščini, ki jo uresničujejo avtorice slovenskih korenin, ki delujejo na…

Bogato dogajanje pri slovenskih otrocih v Berlinu

              Tudi letos je bilo pri predšolskih otrocih in šolarjih, ki v Berlinu obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine pod vodstvom učiteljice Magdalene Novak, živahno, ustvarjalno in polno lepih trenutkov. Trije spomladanski dogodki so povezali slovenske…

Butarice: slovenska navada

Slovenski običaji živijo in se ohranjajo tudi po svetu. Kako so v Slovenskem kolegiju v Mendozi v ARgentini pripravljali butarice pred cvetno nedeljo lahko preberete v spodnjem prispevku, ki ga je zapisala Tončka Šmon.  Postni čas gre k koncu. Kmalu bo…

Materinski dan in dan žena v Društvu Planika

V mesecu marcu praznujemo kar dva pomembna praznika – dan žena in materinski dan. Proslavili so jih tudi v Društvu Slovencev Planika iz Zrenjanina v Srbiji. Več lahko preberete v spodnjem prispevku, ki nam ga je poslala Milena Spremo. Ob dnevu…

Filozofski natečaj Slovenske matice za mlade

Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že šesto leto organizira natečaje za dijake in študente. V letu 2026, ko Slovenska matica slavi 162 let dela za slovensko kulturo in znanost, praznujemo z mladimi, za katere verjamemo,…

4. pesniški natečaj za mlade ob svetovnem dnevu poezije v organizaciji Slovenske matice in Glasbene matice Ljubljana

Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že šesto leto organizira natečaje za dijake in študente. V soorganizaciji z Glasbeno matico Ljubljana je pripravila in uspešno izvedla že tri pesniške natečaje za mlade. Slovenska matica…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.