Marjan Kovač, prvi predsednik Avstralsko slovenske konference v zgodovinsko pomembnem času, ko so potekale aktivnosti za osamosvojitev Slovenije, je eden tistih rojakov, ki so bistveno prispevali k hitrejšemu priznanju slovenske države s strani Avstralije.

 

Slovenci v Avstraliji so se že 27. januarja 1991 pripravili shode v Melbournu, Sydneyju in Canberri. Marjan Kovač se je skupaj z Alfredom Brežnikom, takratnim vodjem slovenskega informacijskega urada v Sydneyu, maja 1991 sestal z ministrskim predsednikom  avstralske  vlade  Bobom Hawkom.  Šlo je za izjemno pomemben sestanek, avstralski ministrski predsednik je namreč že takrat obljubil, da si bo Avstralija prizadevala za uresničitev demokratičnih principov. To pa še zdaleč ni bil edini obisk najvišjih predstavnikov avstralske oblasti. 15. julija 1991 je sledil sprejem pri ministru za zunanje  zadeve Avstralije senatorju Garethu Evansu, ki so se ga udeležili Marjan Kovač ter sestavljavca peticije, ki je pojasnjevala zahteve Slovenije po njeni samostojnosti, odvetnica Sherill O’Connor-Šraj, soproga avstralskega Slovenca Pavleta Šraja, in strokovnjak za mednarodno pravo Garry Moore. Slednja sta znana tudi kot prevajalca prve slovenske ustave v angleški jezik. Že tedaj je bilo jasno, da poteka dogodkov v Sloveniji ne bo več mogoče preusmeriti. Oktobra 1991 je Marjana Kovača, skupaj z Elico Rizmal in Cvetkom Faležem, ponovno sprejel avstralski ministrski predsednik Bob Hawke, ki je med drugim napovedal, da bo Avstralija med prvimi državami, ki bodo priznale Slovenijo, kar se je potem tudi uresničilo.

Marjan Kovač.
Vir: Slovensko pismo

Kako intenzivna so bila prizadevanja avstralskih Slovencev v procesu osamosvajanja je mogoče razbrati iz pisma, ki ga je Marjanu Kovaču poslal dr. Janez Dular, takratni minister za vprašanja Slovencev po svetu in narodnostnih skupnostih v Sloveniji, kjer je med drugim zapisano, da si ni mogoče predstavljati, da bi avstralska vlada tako hitro priznala Slovenijo, če ne bi bilo prizadevanj avstralskih Slovencev za intenzivno informiranje avstralske javnosti, organov oblasti in pomembnih političnih osebnosti o resničnih razmerah v Sloveniji in o upravičenosti njenega boja za osamosvojitev.

 

Marjan Kovač se je rodil v Palčju pri Pivki leta 1932. Obiskoval je gimnazijo v Postojni in študiral na univerzah v Ljubljani, Trstu in Sydneyu, kjer je diplomiral na trgovsko-ekonomski fakulteti.

 

Njegova poslovna pot v Avstraliji je bila zelo uspešna. Od svoje selitve v Avstralijo leta 1957 je bil aktiven tudi v slovenski skupnosti.  Deloval je kot blagajnik pri Slovenskem društvu Sydney, kasneje blagajnik in predsednik Slovensko-avstralskega društva v Canberri. Bil je tudi član Slovenskega odbora za človekove pravice v Avstraliji in prvi predsednik Avstralsko slovenske konference, član odbora Slovenskega narodnega sveta v Canberri, eden od ustanoviteljev in član upravnega odbora Mednarodnega združenja razvojnih partnerjev, delegat na ustanovnem kongresu Svetovnega slovenskega kongresa ter kratek čas tudi predsednik Slovenskega narodnega sveta Novega južnega Walesa.

 

Marjan Kovač je umrl 22. aprila 1995 po hudi bolezni in je pokopan na slovenskem delu pokopališča v Rookwoodu v Sydneyu.

Izletniški vodnik po zamejstvu "Pravljične poti brez meja"

Bi se radi odpravili na izlet po zamejstvu? Avtorica Irena Cerar je po sedmih letih raziskovanj in potepanj po slovenskem kulturnem prostoru izza naših meja spisala  izletniški vodnik po slovenskem zamejstvu, ki ga je prepletla z ljudskimi pravljicami in pripovedkami.

To smo mi, kanadski - Slovenci

Včasih je potreben le en pogovor – ena ideja, da poveže kulturo in nas združi v skupnost. Tudi v tako veliki državi, kot je Kanada, se je mogoče združiti kot skupnost in slaviti našo slovensko kulturo in počastiti prelomni trenutek

Edmund John Turk

Edmund J. Turk, odvetnik, sodnik, več let clevelandski mestni svetnik, je bil 1. julija 1991, na ustanovnem in prvem organizacijskem sestanku v Clevelandu soglasno izbran za predsednika odbora Združeni Američani za Slovenijo (UAS – United Americans for Slovenia). Sestavljali so

Literarni natečaj Nedelje 2021

Revija Nedelja vabi vse, ki jim beseda dobro teče, da se prijavijo na Literarni natečaj Nedelje za izvirno črtico Besedilo na prosto temo mora biti še neobjavljeno in napisano v slovenskem jeziku. Besedilo naj obsega 10.000 znakov s presledki. Avtor oz.

Ministrica in državni sekretar s študenti Pedagoške visoke šole v Celovcu

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch ter državni sekretar dr. Dejan Valentinčič sta današnje jutro namenila pogovoru z bodočimi dvojezičnimi in timskimi učitelji na primarni stopnji na avstrijskem Koroškem iz Pedagoške visoke šole v Celovcu

Premiera srednješolske gledališke skupine

Društvo Finžgarjev dom vas danes vabi na premiero !   V času zaprtja zaradi koronavirusa so se mladi ves čas srečevali na daljavo in vadili gledališče v spremenjenih razmerah. Mentorica Manica Maver, ki je magistrica govora in strokovnjakinja na področju

60+1. obletnica slovenskega doma v Carapachaju: »Skupaj iz roda v rod«.

V nadaljevanju si lahko preberete, kako so v Argentini obeležili 60+1 obletnico slovenskega doma v Carapachaju   Kljub pandemiji in ukrepom iz strani vlade smo se odločili, da bomo obeležili našo obletnico, pa četudi »virtualno«. V nedeljo 2.maja popoldne smo

Ministrica dr. Jaklitsch z madžarskim ministrskim komisarjem Kalmaŕjem

Ministrica dr. Helena Jaklitsch, se je srečala s Ferencem Kalmaŕjem, ministrskim komisarjem za razvoj sosedske politike Madžarske in sopredsedujočim Slovensko-madžarske mešane komisije za spremljanje izvajanja Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v

Štipendije za tečaje slovenščine

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport in z Zavodom RS za šolstvo ter CMEPIUS-om podeljujejo za nekatere tečaje štipendije za kritje stroškov zamejcem in potomcem slovenskih zdomcev in izseljencev.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.