Podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je bil v sredo, 17.4.2024, slovesni govorec na slovesnosti ob 160-letnici knjižničarstva na Vipavskem. Ob tej priložnosti so odkrili tudi doprsni kip ustanovitelja dr. Karla Lavriča. Knjižnico, ki je bila 17. aprila 1864 ustanovljena kot »Slovenska Čitavnica v Ajdovšni«, je kasneje nasledila današnja Lavričeva knjižnica.

 

Spodaj objavljamo slavnostni nagovor ministra Arčona. Velja govorjena beseda.

 

Slavnostni nagovor podpredsednika vlade in ministra Mateja Arčona

 

Spoštovani gospe in gospodje, dragi prijatelji,

 

počaščen sem, da ste me danes povabili k slavnostni besedi. Niti slučajno nisem tako prodoren in globok govornik kot je bil dr. Karel Lavrič, ki je na taborih in na številnih drugih prireditvah s svojim glasom navduševal in navdihoval ljudstvo. Mene še danes navdihuje dejstvo, da lahko tudi politik doseže, da se po njemu poimenuje knjižnica. Sicer se mi zdi, da jaz nisem ravno med glavnimi kandidati za kaj takega, ma, kaj veš.

 

V ponedeljek in včeraj sem obiskal dve knjižnici na Koroškem. Eno čisto majhno v Dobrli vasi in eno malo večjo v Celovcu. Obakrat sem se zavedel, kako je knjižnica srce skupnosti. Ne samo kraj, kjer je zbrano znanje. Ne samo največje letališče, kar si ga človek lahko zamisli, ker ga od tam knjige odpeljejo v tisoče svetov. Ampak tudi križišče. Točka, na katero ljudje – družine, starejši, otroci – prihajajo z veseljem in z željo, da se resnično srečajo. Skupnost je tisto, kar so naši predniki, med njimi Lavrič, gradili, ko so ustanavljali čitalnice. In skupnost je tisto, kar še kako potrebujemo tudi danes.

 

Za prihodnost naše družbe in države, za generacije naših otrok si vsi želimo samo najboljše. Ne glede na to, kako razmišljamo o razvoju, vedno pridemo do ugotovitve, da bomo lahko uspešni samo, če bomo krepili znanje. Če bomo ohranjali našo željo po učenju. Podatek, da je bila v lanskem letu skoraj tretjina prebivalcev občin Ajdovščina in Vipava vključenih v Lavričevo knjižnico, pove veliko o knjižnici in njeni sposobnosti povezovanja z ljudmi, pa tudi o prebivalcih tega dela Vipavske doline. Gospodarski razcvet vedno gre z roko v roki s tem, da se ljudje povezujejo, da ohranjajo stik s svojo preteklostjo, s tradicijo. In da ostanejo radovedni.

Minister Matej Arčon

Slovenija je majhen trg, obkroženi smo z veliko večjimi sosedi. V številnih preteklih obdobjih se nam je zgodilo, da so nas preplavili dogodki, na katere nismo imeli nikakršnega vpliva. Tudi danes  nas je marsikdaj strah, ko čez nebo letijo rakete. Kot Slovenec sem ponosen na to, da naša država med velike mednarodne igralce stopa samozavestno. Da znamo zagovarjati humanost, demokracijo, pravičnost, mir in se za te vrednote zavzemati. V našem državnem proračunu v tem trenutku namenjamo toliko denarja za raziskave in razvoj kot nikoli v zgodovini. Prepričan sem, da je to edina pot k varni in svobodni prihodnosti.

 

Ko so domačini med prvo svetovno vojno šli v begunstvo, so knjige iz te knjižnice nesli seboj v Šmarje pri Jelšah. Ko so fašistične reforme prepovedale javno rabo slovenskega jezika, so jih, ob velikem tveganju, skrivali po domovih. In če so naši predniki v najtežjih časih znali razmišljati o izobrazbi in o kulturi, v razmerah, ki so bile, objektivno, veliko težje, kot so današnje, potem tudi mi nimamo izgovora.

 

Ponosen sem tudi, da lahko kot Slovenec kjerkoli, tudi v Bruslju, tudi v New Yorku, govorim v svojem jeziku. Ko odhajam med naše rojake v tujini, se zavem, kako pomembno je to, kako daleč od tega, da bi bilo samoumevno. Naša dolžnost, da ohranimo živ jezik, da ga uveljavimo tudi kot jezik sodobnega digitalnega sveta, kot jezik aktualne znanosti in tehnologije, kot jezik sodobne kulture in umetnosti, kot jezik, ki bo zanimiv in dragocen za naše otroke in mlade, je velika. Vloga knjižnic pri tem pa je neprecenljiva.

 

Artur Lokar je pred skoraj 120 leti na temeljih Lavričeve dediščine ustvaril knjižnico. Tudi zdaj je direktor Artur, tako da s tega vidika očitno nimamo kaj skrbeti. Gospod Artur Lipovž, vam, vsem, nekdanjim direktorjem in vsem zaposlenim v Lavričevi knjižnici iskrene čestitke ob tem jubileju in naj bo vaše delo še naprej takšno kot Lavričevi govori – naj navdušuje in navdihuje ljudi.

 

Spoštovana župana, gospod Tadej Beočanin in gospod Anton Lavrenčič, iskreno upam, da bodo načrti za dograditev ali novogradnjo dobili krila. Ter se bo s tem okronala pozornost in predanost, ki jo obe lokalni skupnosti desetletja izkazujeta do te pomembne ustanove. Spoštovane občanke in občani, slišim, da si boste, kot prvi v Sloveniji lahko kar sami izposojali knjige, takorekoč 24 ur na dan. Ostanite torej aktivni bralci. Ker kdor bere, ta misli. In brez misli ni življenja. Celo v politiki.

 

Vsem želim lep praznični dan in še enkrat hvala, da ga lahko preživljam z vami.

Politika s soglasno podporo noveli Zakona o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja

Državni zbor je 21. novembra 2025 na svoji 36. redni seji, z 79 glasovi za in brez glasu proti, soglasno sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja.   Gre za drugo…

Od Leša pri Tržiču do vesolja in nazaj: Sunita Williams obiskala Urad in se srečala z mladimi

Nasina astronavtka slovenskega rodu iz Leš pri Tržiču Sunita L. Williams je konec oktobra v okviru zasebnega obiska obiskala Slovenijo. Obisk je posvetila družini, svojim koreninam in krajem, ki jih je najprej spoznavala predvsem iz pripovedi svojih prednikov.   Obisk…

Zaključni dogodek projekta MAJ 2025: »Digitalizacija in umetna inteligenca«

Slovenska gospodarska zveza je 28. novembra 2025 na Gorenjskem izvedla zaključni dogodek letošnjega čezmejnega projekta MAJ – Mreža Alpe Jadran, ki je bil tokrat posvečen izjemno aktualni temi digitalizacije in umetne inteligence. Zaključni program je potekal v eni najbolj prepoznavnih…

XXIV. nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XXIV. nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu.   V preteklih letih je nastalo že več sto zaključnih…

Martinovanje z Društvom Slovencev RS Triglav

Martinovanje, že 26. po vrsti, je potekalo 22. novembra 2025 v restavraciji Srednje gostinske šole v Banjaluki. Društvo Slovencev RS Triglav je tudi tokrat zbralo drage goste – rojake iz Republike Slovenije, Slovence iz Bosne in Hercegovine, predstavnike narodnih manjšin…

Pevska skupina Studenec je obiskala Društvo Slovencev Lipa Prijedor

Pevska skupina Studenec iz Pivke je sredi novembra obiskala Društvo Slovencev Lipa Prijedor, kjer so jih gostitelji s predsednico Alenko Uduč sprejeli izjemno toplo in prijazno. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je pripravila predsednica pevske skupine Irena Rep. Obisk je…

Slovenska ženska reprezentanca v Almere

Navijamo za slovenski šport! Kjerkoli se Slovenci in prijatelji Slovenije nahajamo – povsod navijamo za slovenske športnike. Doma po televiziji, ob večjih dogodkih na Nizozemskem tudi skupno pred velikim zasloni. Kot na primer letos poleti že tekme moško reprezantance na Evropskem…

Projekt MAJ: Nevarnosti umetne inteligence na Reki

14. in 15. novembra je na Reki potekal tretji Projekt MAJ – »Mreža Alpe Jadran« v letu 2025, ki je združil 40 mladih iz Avstrije, Italije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Udeleženci so se poglobljeno ukvarjali s temami umetne inteligence (UI)…

Knjigotapljenje v znamenju Janeza Trdine

Pisatelj in etnograf Janez Trdina je kot osrednja tema letošnjih slovenskih knjižnih srečevanj na Dunaju za nekaj dni povezal Novo mesto z avstrijsko prestolnico. Bajke in povesti o Gorjancih Janeza Trdine so bile tokrat v navdih mladim na Dunaju, ki so…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2022 © Vse pravice pridržane.