Ob začetku šolskega leta učiteljice Barbara Hanuš, ki deluje v okviru Društva Slovencev "Triglav" v Banja Luki predstavlja trenutno stanje in njihove aktivnosti za ohranjanje slovenskega jezika in kulture v času krize zaradi koronavirusne bolezni COVID-19.
Potomci Slovencev v Banjaluki, Slatini in Prijedoru skrbijo za ohranjanje slovenskega jezika in kulture. Številne dejavnosti društev dopolnjuje pouk slovenščine. Od leta 2010 je v te kraje Republike Srbske napotena učiteljica iz Slovenije. Dve leti je poučevala Nina Gradič, od jeseni 2012 poučuje mag. Barbara Hanuš. Pouk organizira in financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije, strokovno podporo nudi Zavod RS za šolstvo. Manj znano je, da slovensko Ministrstvo že vrsto let podpira tudi izvajanje dopolnilnega pouka maternih jezikov in kultur za otroke drugih narodnosti v osnovnih in srednjih šolah. Tako kot se otroci in odrasli v Bosni in Hercegovini lahko učijo slovenščino, se otroci v Sloveniji lahko učijo srbščino, hrvaščino, makedonščino, ruščino …
Epidemija je marca zaprla šole in pouk smo morali prilagoditi. Delo poteka na daljavo. Komunikacija prek računalnika seveda ne more nadomestiti živega stika, a poleg pomanjkljivosti takega pouka je prav, da izpostavimo tudi prednosti. Učenci so se lahko učili, kadar so želeli, ob delovnih listih so si nekateri vzeli več časa, da so preverili jezikovna pravila v različnih priročnikih ali da so prebrali še dodatna besedila. Nekateri so ta čas izkoristili za poglobljeno učenje in so zelo napredovali. Marsikdo, ki pri pouku ni bil glasen in aktiven, je zdaj pokazal veliko željo po učenju.
Slovenske knjižnice so vsem omogočile brezplačno izposojo elektronskih knjig, zato je to pomlad več učencev bralo, prislužili so si priznanje bralne značke Slovenije in priznanje projektov Rovka Črkolovka ter Knjižnica – vesolje zakladov. Slovenski filmski center je omogočal brezplačen ogled slovenskih filmov, to je bila tudi za učence dopolnilnega pouka slovenščine priložnost, da spoznajo odlična slovenska dela. Tudi gledališča so se odzvala in v času, ko so bile dvorane zaprte, objavila svoje predstave na spletu. Marsikaj smo lahko videli in doživeli, čeprav le z domačega kavča.
Nekatere knjige slovenskih založb so bile brezplačno dostopne, velik odziv pa so doživeli avtorji in knjižničarji, ki so se odločili za branje in pripovedovanje zgodb. Mnogi pisatelji so se redno oglašali prek svojih spletnih strani, posnetke njihovega pripovedovanja so si ogledali tudi Slovenci v tujini. Avtorji otroških del so popestrili naše delo na daljavo.
Učitelji, ki poučujemo v različnih državah, smo se povezali, drug drugega smo opozorili na zanimive posnetke in na odlične interaktivne naloge za otroke in odrasle. Če so si učenci vzeli čas za slovenščino, so lahko nadgradili svoje znanje jezika in poznavanje slovenske kulture. Pri mladostnikih in odraslih smo veliko časa namenili ogledu posnetkov slovenskih pokrajin, krajev in običajev. Arhiv oddaj RTV Slovenija nam je bil ob tem v veliko pomoč.
Seveda smo pogrešali druženje in obšolske dejavnosti, različne delavnice in izleti so pomembna motivacija za učenje slovenščine. A tudi na daljavo smo obeležili pomembne dogodke. Praznovali smo 2. april, mednarodni dan mladinske književnosti, in 20. maj, svetovni dan čebel. Sodelovali smo na različnih natečajih, tudi na natečaju S stripom proti virusu. Reševali smo ciciveselošolske vprašalnike, pisali pogovore z literarnimi osebami in svoja razmišljanja o poeziji slovenskih pesnikov. Vse to je zbrano v biltenu To smo mi. Izdelki učencev dokazujejo, da koronavirus ne more zatreti ustvarjanosti.
Upali smo, da se bomo ob koncu šolskega leta srečali na podelitvi potrdil in knjižnih nagrad, a širjenje virusa tega ni omogočalo. To poletje ni bilo možnosti za potovanja, vsi, ki so si poleti želeli obiskati Slovenijo, bodo morali na uresničitev svojih želja še počakati. Zavedamo se, da je treba zdravje postaviti na prvo mesto, zato tudi jeseni pouk poteka na daljavo.
S poukom smo začeli 1. septembra, učenci se pridno odzivajo, jaz pa iščem zanimive naloge in posnetke, ki bi pritegnili njihovo pozornost. Z delom bomo nadaljevali, srečevali se bomo tudi prek aplikacije zoom. Marsikaj se je spremenilo, a sodobni mediji nam omogočajo, da ostanemo povezani. Lahko beremo spletne strani slovenskih revij, gledamo slovenske programe na televiziji in poslušamo radijske oddaje v slovenščini. Mediji ne morejo nadomestiti vsega tega, kar se dogaja pri pouku, zato si želimo, da bi se v drugem polletju spet srečevali v učilnicah.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.