Dr. Peter Urbanc je bil eden najvidnejših kanadskih Slovencev v času osamosvajanja Slovenije. V letih 1990 – 1992 je bil zelo aktiven v Slovensko-kanadskem svetu, ki je pred prvimi večstrankarskimi volitvami organiziral zbiranje sredstev za stranke Demosa, pred plebiscitom izvajal kampanjo za podporo samostojni državi, po 25. juniju 1991 pa številne shode in demonstracije v Torontu, kjer so zahtevali umik Jugoslovanske ljudske armade in mednarodno priznanje Republike Slovenije. Do osamosvojitve Slovenje je bil kot zastopnik Slovenske demokratske stranke tudi član Narodnega odbora za Slovenijo, ki so ga sestavljale predvojne slovenske parlamentarne stranke. Po osamosvojitvi se ni strinjal z ostalimi člani odbora o njegovi razpustitvi. Menil je, da bi Slovenija v času tranzicije potrebovala neodvisno politično podporo.

 

Dr. Urbanc je postal zelo znan tudi po tem, da je več let izdajal informativni list s komentarji o politični situaciji v Sloveniji in o odnosih poosamosvojitvenih vlad do slovenskih izseljencev. Bil je izjemno obveščen in številni so se čudili, kje je našel vse informacije. Poznan je tudi kot redni obiskovalec študijskih dnevov na Dragi pri Trstu. Kmalu po osamosvojitvi je tam tudi nastopil s predavanjem o kolaboraciji v luči mednarodnega prava in prakse. Osredotočil se je na razlike med nedovoljeno kolaboracijo, dovoljeno in celo zapovedano, ki je v interesu okupiranega naroda.

 

Peter Urbanc se je po končani klasični gimnaziji že kot študent prava osredotočil predvsem na mednarodno vojno pravo in raziskovanje arhivov. Sprva je študiral v Ljubljani, nato pa nadaljeval v Padovi in Milanu, kjer je tudi dokončal svoj doktorat. Kasneje, leta 1946 pa je diplomiral še iz časnikarstva na svobodni univerzi v Bruslju. Že prej, med drugo svetovno vojno je deloval kot uspešen trgovec z znamkami predvsem na relaciji Beograd-Milano. Zaradi nevarnosti komunistične revolucije ga je pot vodila v Italijo, nato čez Belgijo in Francijo ter Latinsko Ameriko. Na koncu se je leta 1950 naselil v Torontu, ki je kasneje postal tudi njegov dom in kjer je vrsto let delal kot uspešen potniški agent in notar. Dr. Urbanc in njegov poslovni partner dr. Karl Žužek sta bila prva kanadska potniška agenta, ki sta imela čarterske polete iz Toronta v Ljubljano, Zagreb in Beograd med leti 1959 in 1984, ko je na ta način vsako leto v Jugoslavijo potovalo do 5.000 potnikov. Večinoma je šlo za izseljence, ki so obiskovali domovino.

Vir: Rafaelova družba

Kot politični emigrant do osamosvojitve dr. Urbanc ni smel stopiti v Slovenijo, kajti v njegovi kartoteki je imel označbo za »sovražno emigracijo« in navodilo za takojšnjo aretacijo ob prihodu na jugoslovansko mejo. V Torontu je bil več let tajnik Slovenskega narodnega odbora ter napisal vrsto člankov, ki jih je objavil emigrantski tisk. Aktiviral se je tudi v begunski Slovenski demokratski stranki, kjer je bil generalni tajnik. Redno je pisal tudi komentarje v reviji Slovenska država, ki je izhajala v Torontu in se že zelo zgodaj zavzemala za samostojno slovensko državo. Vrsto let je bil aktiven tudi v Slovensko-kanadskem svetu, ki je od ustanovitve leta 1978 do leta 1998 organiziral različne prireditve, kot so bile Slovenski dan in Slovenian summer camp, od srede 80. let do srede 90. let pa tudi štiri ali pet mesečnih seminarjev v zimskih mesecih v župnijski dvorani, kjer so pripadniki slovenske skupnosti v Ontariju predavali na različne teme.

 

Kot zanimivost lahko  poudarimo, da je dr. Urbanc leta 1978 zasnoval predlog za slovenski denar in dal kovati slovenske zlatnike in srebrnike. 1984 leta je izdal knjigo o Slovencih v Kanadi. Po osamosvojitvi je večkrat nastopil na Taboru Slovencev po svetu, ki ga vsako leto organizira izseljensko združenje Slovenija v svetu. Na enem izmed taborov je v predavanju dejal, da so izseljenci na samostojno Slovenijo čakali dolgih 50 let vendar jim je novica pred 30. leti dala novo politično svobodo ter še večjo zagnanost za delovanje v organizacijah, ki so ohranjale slovenstvo. Dejal je tudi, da se izseljenci ne bodo vrnili praznih rok, ampak bodo s seboj prinesli humano, gospodarsko, kulturno in politično razgledanost.

 

Neutrudno se je boril za priznanje pravic in dostojanstva slovenskih političnih izseljencev. Želja po samostojni državi in bivanju v njej je bila izjemno močna, to pričajo njegova pisma sorodnikom, ki jih je velikokrat končal z besedami »nasvidenje v Ljubljani«. Takrat drzna želja, ki pa se je kasneje tudi uresničila, čeprav si je sam želel več enostavnejših rešitev pri postopkih pridobivanja državljanstva, denacionalizacije ter volilnih pravic emigrantov. Kljub temu je pomagal številnim Slovencem v Kanadi, da so si uredili dokumente za državljanstvo, priznanje pokojnine ter drugih pravnih zadevah. V svojem 67. letu je lahko zopet varno stopil na tla svoje domovine, Slovenije. Peter Urbanc je umrl leta 2016.

Animacijske delavnice pri dopolnilnem pouku slovenščine v Švici

V Švici so nedavno potekale delavnice v nekaterih oddelkih dopolnilnega pouka slovenščine (DPS) pri učiteljicah Anji Dobrovc in Jasmini Lepoša v sodelovanju z društvom Slon iz Slovenije. Prispevek o dogodku je pripravila Jasmina Lepoša. Udeleženci so se pod vodstvom mentorjev poglobili…

MoPZ Vres Prevalje gostoval v Berlinu

Med koncem maja in začetkom junija je v Berlinu gostoval Moški pevski zbor Vres Prevalje.    Člane zbora so najprej sprejeli na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Berlinu, kjer za zaposlene izvedli krajši nastop. Nato so pod vodstvom zborovodkinje Helene Buhvald…

Podaljšan je bil rok prijave na natečaj za mlade ob 160-letnici Slovenske matice

Slovenska matica, naše najstarejše slovensko kulturno in znanstveno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, letos praznuje 160-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti je objavila natečaja za najboljše filozofske eseje in za najboljša naravoslovna predavanja, namenjena dijakom in študentom.   Na…

Vabljeni k sodelovanju na Fotografskem natečaju Moj košček Slovenije

Rafaelova družba tudi letos razpisuje fotografski natečaj Moj košček Slovenije. K sodelovanju ste lepo vabljeni tudi Slovenci v zamejstvu in po svetu. Objavljamo besedilo natečaja.   Fotonatečaj Moj košček Slovenije 2024 Fotografski natečaj Moj košček Slovenije postaja tradicionalen. Prvič smo…

V Bruslju uprizorili komedijo "Mali otroci, veliki problemi"

V Slovenskem društvu v Belgiji (Slo-Bel) so 1. junija 2024 preživeli fantastičen večer, obogaten s slovensko gledališko predstavo. V društvu so o dogodku pripravili krajši prispevek. Imeli smo se odlično! Ob brezčasni komediji Mali otroci, veliki problemi v glavni vlogi z Urošem…

V Zrenjaninu 18. zaporedna prireditev Naša slovenska beseda

Društvo Slovencev Planika Zrenjanin je v soboto, 1. junija 2024, že osemnajstič zapovrstjo organiziralo prireditev Naša slovenska beseda, ki je bila tudi tokrat izjemna. Prispevek o dogodku je pripravila Milena Spremo. Naše prireditve se vsako leto udeležijo tudi predstavniki Veleposlaništva Republike…

Konzularni dan Združenja Slovencev Logarska dolina Pančevo

Pančevsko Združenje Slovencev Logarska dolina je v četrtek, 23. maja 2024, organiziralo Konzularni dan. V sodelovanju s Konzularnim oddelkom Veleposlaništva Republike Slovenije v Beogradu ga praviloma organizirajo enkrat ali dvakrat letno.  Slovence v Pančevu sta obiskali namestnica veleposlanika Goranka Krošelj…

V Banja Luki obeležili svetovni dan čebel

20. maj je svetovni dan čebel. V Društvu Slovencev Triglav Banja Luka so ga v soboto, 25.5.2024, obeležili tudi letos. Prispevek je pripravila Barbara Goršič. V društvo smo povabili lokalnega čebelarja, ki je učencem dopolnilnega pouka slovenščine predstavil delo čebelarja, jim…

Obisk predstavnikov MVI in ZZŠRS v Novem Sadu: Podpora poučevanju slovenščine v Srbiji

Pri dopolnilnem pouku slovenščine v Društvu Slovencev Kredarica v Novem Sadu, kjer poučuje učiteljica Rut Zlobec, so v petek, 24.5.2024, gostovali Roman Gruden z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Eva Jurman in Brigita Žarkovič Adlešič z Zavoda Republike Slovenije…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2021 © Vse pravice pridržane.