Kanalčani so zelo navezani na domače jezike in kulture, ki so jih skozi zgodovino tudi duhovniki večkrat obranili in podpirali. Zgodovinsko gledano je v vaseh Kanalske doline, kjer se je nekoč govorilo pretežno slovensko, zmeraj služil slovenski duhovnik. Zadnji dvojezični duhovnik je v Kanalski dolini bil gospod Mario Gariup, ki je v Ukve prišel po peticiji za slovenskega duhovnika, ki so ga Ukljani leta 1973 poslali takratnemu videnskemu nadškofu, monsinjorju Alfredu Battistiju. V Kanalski dolini je služil od leta 1974 vse do svoje smrti februarja lani. Če izvzamemo p. Petra Laha, ki predvsem poleti skrbi za svetišče na Svetih Višarjah, duhovne oskrbe v slovenščini, nemščini in furlanščini v Kanalski dolini tudi v novem pastoralnem letu še ni.

 

To je izhodišče tiskovne konference, ki so jo člani Združenja don Mario Cernet sklicali v petek, 23. oktobra, v dvorani Skupnosti Ukve, da bi opozorili na pomanjkanje duhovne oskrbe v domačih jezikih v Kanalski dolini – še posebej v slovenščini.

 

V imenu Združenja Cernet je Alessandro Oman najprej izpostavil Gariupova dosmrtna prizadevanja, da bi obranil in vrednotil slovensko kulturo. Novembra 2019 je mesto župnika na celem Pastoralnem sodelovanju Trbiž in tako na župnijah Trbiž, Žabnice, Bela Peč, Rabelj, Ukve in Naborjet-Ovčja vas prevzel gospod Alan Iacoponi, ki je star 43 let in se je rodil v Boliviji. Pomaga mu stalno le kaplan g. Gabriel Cimpoesu, ki je star 44 let in se je rodil v Romuniji. Ko se je gospod Iacoponi novembra lani predstavil skupnosti, je pokazal precejšnjo odprtost in obljubil, da se bo naučil slovenščine in nemščine. Razen na Svetih Višarjah je v zadnjem letu na cerkvenem področju slovenščina v Ukvah in Žabnicah bila prisotna predvsem na pobudo vernikov, ki so prispevali z branjem, ali pri kakšni dvojezični molitvi. V Ovčji vasi še preko petja, ki so ga lani oživeli.

 

Tako je, odkar je novembra lani odšel p. Jan Cvetek. 39-letni frančiškan iz Bohinja je od konca 2018 vse do novembra lani pomagal še posebej v cerkvah, za katere je do svoje smrti bil odgovoren g. Mario Gariup. To je v Naborjetu, s podružničnimi cerkvami v Lužnicah, Šenkatriji in Ovčji vasi, in v Ukvah. Po izteku pogodbe med vidensko nadškofijo in slovensko frančiškansko provinco so verniki Kanalske doline sestavili pismo, s katerim so cerkvene predstojnike prosili, naj p. Cvetka spet sprejmejo v vidensko nadškofijo in ga k njim napotijo. Pismo je podpisalo okrog tisoč Kanalčanov iz cele Kanalske doline. Območje zmore okoli pet tisoč prebivalcev. Dokument so predstavniki raznih župnij Kanalske doline izročili videnskemu nadškofu Andreji Brunu Mazzoccatu že decembra lani, na odgovor pa še naprej čakajo. V zadnjem letu so v župniji Naborjet-Ovčja vas in Ukve prišli pomagat razni duhovniki, a le za praznične maše. Za pastoralne dejavnosti in katehezo naj bi skrbel gospod Alan Iacoponi.

 

Organizatorji tiskovne konference so opozorili na še živo uporabo slovenskega jezika. Navada, ki sega dolgo nazaj v čas, je še zasidrana še posebej v župnijah Ukve in Žabnice; slovenska tradicija je pa še naprej prisotna tudi v podružnični cerkvi Ovčja vas s petjem. Oman je opozoril na splošno živahnost Kanalske doline v okviru videnske nadškofije. Zaznamujejo jo versko in kulturno bogastvo, z ohranjanjem dvojezičnih maš, procesijami, slovenskim petjem in tudi s sodelovanjem s šolami preko samega Združenja Cernet.

 

Skupnosti v Ukvah, Žabnicah in Ovčji vasi imajo slovensko kulturno in versko tradicijo. S tem v zvezi se je Oman sklical na encikliko papeža Janeza Pavela II. z naslovom Slavorum apostoli. V njej je rajni sveti oče spominjal, kako je sam Ciril terjal enakovrednost slovanskih jezikov pred hebrajščino, grščino in latinščino in dostojanstvo vsakega jezika. Oman se je sklical tudi na besede pokojnega videnskega nadškofa Alfreda Battistija. Na Dnevu emigranta leta 1977 je razložil, da krščansko sporočilo nima izbranih jezikov. »Cerkev je poklicana k temu, da se vključi, se zasidra v različne kulture ljudstev, ki naredijo svet pester, bogat in lep.« In še »Cerkev je torej za pravičnost, resnico, svobodo ljudstev, proti katerikoli rasistični, kulturni, jezikovni in družbeni diskriminaciji. To je tolažljiva resnica, ki jo je ponovil Drugi vatikanski koncil, ki se je v liturgiji navdihovala po sledečem kriteriju: Tako kot je normalno uporabiti domači jezik med pogovori, v družinskem življenju, tako je normalno uporabiti ta jezik tudi v molitvi, med kultom in v pogovoru z Bogom. Duša mora razumeti tisto, kar govorijo ustnice.«

SImbolična fotografija.

Organizatorji so tiskovno konferenco sklenili s prošnjo, naj cerkvene oblasti, oziroma videnski nadškof, monsinjor Andrea Bruno Mazzoccato, zagotovi prisotnost dvo- ali večjezičnega duhovnika, ki bi lahko prenašal bogato domačo jezikovno, versko in kulturno dediščino. Že pater Cvetek je v letu, ko je bil v Kanalski dolini, dobro izpolnil nalogo. Člani Združenja Cernet izpostavljajo, da je v le enem letu vključil vse župnijske skupnosti, kjer je služil.

Slovenski slavistični kongres 2022 v Trstu in Kopru

Danes se je pričel vsakoletni Slovenski slavistični kongres, ki ga organizira Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, ki bo letos potekal od 29. septembra do 1. oktobra 2022, in sicer v četrtek, 29. septembra, v Trstu (Narodni dom, Aula magna, Ulica Fabia Filzija 14…

Fotonatečaj Moj košček Slovenije doma ali na tujem

Pred dvema letoma smo pri Rafaelovi družbi izvedli prvi fotografski natečaj z naslovom Moj košček Slovenije. Nanj ste se Slovenci po svetu, iz zamejstva in matice lepo odzvali, saj smo od 61 avtorjev prejeli preko 240 fotografij iz 13 držav.…

Posvet: Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu

Muzej slovenske osamosvojitve vabi na ogled razstave Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu (na ogled v začasnih prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve od 3. oktobra 2022 do 15. marca 2023). Prav tako vabijo na posvet – spremljevalni dogodek k…

VTIS mentorstvo

Razmišljaš o začetku ali nadaljevanju svoje študijske poti v tujini? Potrebuješ nasvet glede prijave in prvih korakov v novo okolje? Potrebuješ nekoga, ki bi ti pomagal na tvoji karierni, akademski ali raziskovalni poti? Razmišljaš o naslednjem kariernem koraku v Sloveniji…

Preverjanje interesa za sodelovanje v projektu »Usposabljanje arhivarjev ter evidentiranje in urejanje arhivskega gradiva v slovenskih zamejskih in izseljenskih organizacijah«

Naloga Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je ohranjanje slovenske narodne zavesti in kulture med Slovenci, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije. Pri tem ima zelo pomembno vlogo tudi arhivska dejavnost. Urejen arhiv namreč omogoča, da…

Kratki jezikovni tečaji slovenščine v Londonu

Živite v Londonu in bi se letos radi učili slovenskega jezika? Pridružite se večernim tečajem slovenščine na Šoli za slovanske in vzhodnoevropske študije Univerzitetnega kolidža v Londonu (University College London, School of Slavonic and East European Studies). Kratki in interaktivni tečaji…

11. Mednarodni mladinski filmski tabor

Ustanova Silvana Furlana in Kinoatelje ob podpori Mestne občine Nova Gorica sta tudi letos organizirala Mednarodni mladinski filmski tabor. Tabor, ki se je začel v nedeljo in je potekal do 19. avgusta, že celo desetletje spodbuja ustvarjalnost mladih na področju…

Skupaj obeležili dva jubileja Slovencev iz Podgorice in Zenice

Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto (DRPD) je bilo v minulih dneh na dveh obeležitvah jubilejev društev Slovencev – konec avgusta je številčna novomeška delegacija okusila gostoljubje Društva Slovencev Vida Matjan s sedežem v Podgorici, prvi vikend septembra pa…

5. gastronomski dogodek Združenja Slovencev »Logarska dolina«

Združenje Slovencev »Logarska dolina«, podružnica Kovin, je že petič organiziralo tradicionalno kulturno prireditev Gastronomski dogodek- Naše slovenske specialitete. Program je bil organiziran v nedeljo, 4. septembra v Deliblatskem “Društvu športnih ribičev” na Deliblatskem jezeru “Kraljevac”, ki je del istoimenskega naravnega…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.