V soboto, 11.11.2023, je Društvo Slovencev Planika iz Zrenjanina v sodelovanju s Kulturnim društvom Kapele premierno predstavilo film o družini Vogrinc, ki se je davnega leta 1908 preselila iz Kapel pri Brežicah v Vojvodino. Danes potomci družine živijo v Zrenjaninu in so člani Društva Planika.
Film je nastal kot pobuda, da se prikaže, kako so stare slovenske družine nekoč ohranjale tradicijo in poreklo. Pa tudi kot zahvala Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki danes podpira organizirane slovenske skupnosti pri njihovem delovanju, in Ministrstvu RS za vzgojo in izobraževanje ter Zavodu RS za šolstvo, ki povsod, kjer obstajajo slovenske skupnosti, omogočata pouk slovenskega jezika in kulture.
Družina Vogrinc - 125 let ohranjanja tradicije
- Avtor projekta: Maria Oklobdžija, vodja projekta
- Režija in scenarij: Maria Oklobdžija
- Produkcija: Društvo Slovencev Planika Zrenjanin, Progressive Media
- Kamera: Dalibor Kovač
- Montaža: Dalibor Kovač
- Prevod v slovenščino: Milena Spremo
- V filmu govorili: Martin Vogrinc, Maria Oklobdžija (rojena Vogrinc), Majda Oklobdžija. Mateja Oklobdžija, Luka Oklobdžija, Milena Spremo (učiteljica dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture) in Ana Ludoški (članica izvršnega odbora Društva Planika)
- V filmu so sodelovali učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture
Vsebina filma:
Martin Vogrinc je član Društva Planika od leta 2013. Je eden najstarejših predstavnikov družine Vogrinc, ki je daleč naokoli poznana kot velika urarska družina. V evropskem prostoru obstaja samo ena družina, ki ima daljšo tradicijo, vendar manjše število družinskih članov, ki so se ukvarjali z urarsko obrtjo.
V Vojvodino se je leta 1908 preselil Josip Vogrinc, ki se je poročil z Magdaleno Becherer, katere družina je bila lastnik tovarne ur v Odžacih, ter z njo osnoval veliko družino, ki je vse do današnjih dni pisala zgodovino urarstva na teh prostorih. Josip se je preselil iz Kapel pri Brežicah in bil eden izmed redkih Slovencev v malem kraju na zahodu Bačke. S svojo kulturo, vsestranskostjo, disciplino in delom je družina Vogrinc predstavljala vzor, slovensko poreklo pa je stalo izza njih kot nerazdvojni del identitete. Ko se je preselil v Vojvodino, Josip ni zamenjal države, prišel je le v drugi del Avstroogrske. V 125 letih, odkar so Vogrinci na tej teritoriji, se je zamenjalo veliko držav, družina Vogrinc pa je kljub vsemu skozi celotno obdobje ohranila svojo identiteto in svoje poreklo ne glede na to, da je bilo to v posameznih obdobjih burne zgodovine zelo težko. Jezik so uspeli ohraniti do Josipovih vnukov, kasneje pa ni bilo več pogojev, vse do osnovanja slovenskih društev in možnosti, da se narodna identiteta ohrani ob učenju jezika in kulture, kar je sicer posameznim družinam brez take skupnosti zelo težko, če že ne skoraj nemogoče.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2022 © Vse pravice pridržane.