Naloga Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je ohranjanje slovenske narodne zavesti in kulture med Slovenci, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije. Pri tem ima zelo pomembno vlogo tudi arhivska dejavnost. Urejen arhiv namreč omogoča, da se dolgoletna prizadevanja članov in uspehi slovenske skupnosti ohranijo. Če dopustimo, da ostajajo arhivi shranjeni zasilno urejeni, morda tudi v neprimernih prostorih ali na domovih članov, je gradivo izpostavljeno negotovi prihodnosti ali celo uničenju. Nemalokrat se zgodi, da organizacija šele takrat, ko bi želela obeležiti pomemben mejnik v svojem delovanju s publikacijo, ugotovi, da del gradiva, ki je nastajalo v preteklih desetletjih, manjka, ker zanj ni bilo ustrezno poskrbljeno. Nove izzive predstavlja tudi dejstvo, da vedno več arhivskega gradiva nastaja v digitalni obliki, ki je zaradi hitrega razvoja tehnologij še bolj ranljivo od klasičnih papirnatih dokumentov in fotografij.

 

Nekatere izseljenske organizacije so za zgledno urejen arhiv že poskrbele, druge pa se tega izziva šele lotevajo in bi pri tem potrebovale našo pomoč.

 

V želji, da bi bilo za arhivsko gradivo izseljenskih organizacij čim bolje poskrbljeno, sta Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Arhiv Republike Slovenije, kot osrednja slovenska arhivska ustanova, leta 2015 sklenila dogovor o sodelovanju, v okviru katerega arhivisti iz Arhiva RS obiskujejo izseljenske organizacije, ki so izrazile pripravljenost za sodelovanje pri urejanju njihovih arhivov.

 

Ob obisku (običajno dva) arhivista pregledata arhiv, ga pomagata urediti, svetujeta članom v zvezi z njegovim urejanjem, hrambo ter morebitno digitalizacijo gradiva. Ob tem arhivisti Arhiva RS gradivo tudi popišejo. Popisi gradiva so uvrščeni v evidenco arhivskega gradiva, ki je pomembno za zgodovino Slovenije in Slovencev ter se nahaja v tujini. Evidenco vodi Arhiv Republike Slovenije in se vsako leto dopolnjuje.

 

Po končanem obisku se po potrebi sodelovanje nadaljuje na daljavo in se društveni arhivar lahko obrne na arhiviste Arhiva RS po nasvet v konkretni situaciji.

 

Pri tem bi radi izpostavili, da ti obiski niso namenjeni ugotavljanju nepravilnosti hrambe gradiva, ampak so zgolj strokovna pomoč usposobljenih sodelavk in sodelavcev Arhiva RS pri urejanju vašega arhiva.

 

Prav tako bi želeli izpostaviti, da stroške izvedbe projekta krijeta Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in Arhiv Republike Slovenije. Od organizacij slovenske skupnosti pričakujemo le organizacijo nastanitev strokovnih sodelavcev Arhiva RS v vaši skupnosti oziroma pri vaših članih.

 

V okviru omenjenega dogovora se je preteklih letih uspešno vzpostavilo sodelovanje z izseljenskimi organizacijami v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Srbiji, Nemčiji, pa tudi v Argentini, Združenih državah Amerike ter Avstraliji. Rezultate evidentiranj (popise gradiva) je Arhiv RS objavil tudi v knjižni obliki.


Utečeno sodelovanje je spomladi leta 2020 prekinila epidemija COVID-19, zdaj pa razmere omogočajo, da s projektom nadaljujemo.

Da bi sodelovanje prineslo dobre rezultate, je potrebno obiske natančno načrtovati, zato vas prosimo za nekaj osnovnih informacij.

  1. Ali ste v vaši organizaciji zainteresirani za obisk arhivistov iz Slovenije oziroma pomoč pri ureditvi vašega arhiva in izobraževanje vašega arhivarja – arhivarke?
  2. Ali se strinjate, da vaša organizacija poskrbi za nekaj nočitev za goste (arhiviste) iz Slovenije?
  3. V katerem terminu bi bil za vas tak obisk najbolj ugoden – kadar koli, konec tedna, med prazniki, jeseni, spomladi…?
  4. Prosimo, če lahko v nekaj potezah opišete trenutno stanje arhiva, ki ga hranite:
  • kdaj je nastala vaša organizacija, kdaj je nastal arhiv,
  • koliko oseb (kdo konkretno) skrbi za arhiv,
  • časovno obdobje, v katerem je arhivsko gradivo nastalo, in njegova približna količina (koliko je škatel, registratorjev, knjig, foto albumov, video posnetkov…),
  • kratek opis vsebine arhiva – npr. dokumenti o ustanovitvi in statusu društva, zapisniki sej, gradivo, ki priča o društvenih aktivnostih (vabila, publikacije, fotografije, video in zvočni zapisi) in podobno,
  • v kakšnih razmerah se gradivo hrani (prostori, omare) in kakšna je njegova fizična ohranjenost (je ohranjeno celovito oz. ali kaj manjka, je morda poškodovano zaradi neustrezne hrambe v preteklosti…),
  • ali je gradivo na kakršen koli način urejeno in ali obstajajo popisi tega gradiva bodisi na papirju bodisi v elektronski obliki,
  • ali gradivo digitalizirate (skenirate) in ali hranite tudi izvorno elektronske zapise (npr. elektronska pošta, fotografije, posnete z digitalnim fotoaparatom, filmi, posneti z digitalno kamero, spletne strani).

 

Prosimo vas, da nam odgovore pošljete v elektronski obliki na naslov urad.slovenci@gov.si (Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu) ter daniela.juricic@gov.si (arhivistka v Arhivu RS) ali po pošti na naslov našega urada (v logotipu tega dopisa) najpozneje do petka 21. 10. 2022.

 

Na podlagi vaših odgovorov bomo lahko oblikovali načrt obiskov za prihodnje leto ter vas nato vnovič kontaktirali s konkretnimi predlogi glede izvedbe projekta.

 

Upamo in verjamemo, da bomo pri vas naleteli na razumevanje in pripravljenost na sodelovanje, za kar se vam že v naprej iskreno zahvaljujemo!

 

Fotoutrinki urejanja arhiva v Avstraliji leta 2015

 

Minister Arčon pozdravlja uvedbo dvojezičnih spletnih obrazcev za občine na avstrijskem Koroškem

Teden, ko smo obeležili mednarodni dan maternega jezika, se zaključuje z razveseljivo novico z avstrijske Koroške. Po novem so namreč na voljo slovenski in nemški spletni obrazci za koroške občine.  Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon…

Postna dobrodelna akcija Slovenskega društva v Luksemburgu

V Slovenskem društvu v Luksemburgu vsako leto organizirajo več dobrodelnih akcij, predvsem v postnem in božičnem času.  Tokratno postno akcijo namenjajo Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Najprej so se vključili v program »Glasbenik sem«, a smo se odločili, da dodajo…

Minister Arčon slavnostni govornik na spominski slovesnosti ob 80. obletnici izgnanstva in begunstva

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je bil 15. februarja 2024 slavnostni govornik na spominski slovesnosti ob 80. obletnici izgnanstva in begunstva, ki sta ga pripravili Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 Komen v sodelovanju z…

Državna sekretarka Humar na predstavitvi knjige Zgodbe slovenskih izseljencev v sliki in besed

Državna sekretarka Vesna Humar se je 15. februarja 2024 na sedežu Združenja Slovenska izseljenska matica udeležila predstavitve knjige Janeza Roglja z naslovom Zgodbe slovenskih izseljencev v sliki in besedi ki je izšla s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in…

Predstavitev Slovenije na dogodku "Khazana dediščine"

Egiptovsko slovensko društvo Snežinka je imelo čast sodelovati na tridnevnem kulturnem dogodku, ki ga je organizirala akademija Kazana za ohranjanje dediščine v sodelovanju z Hišo egipčanske arhitekture in El Goury Dome. To edinstveno srečanje je združilo raznolike skupnosti, ki prebivajo…

Veseli kulturni februar v Tuzli

Veseli kulturni februar v Tuzli je prireditev, ki spodbuja kulturo, dialog, medgeneracijsko in meddržavno sodelovanje in ponuja dodaten kulturni program v zimskih mesecih. Slovenska skupnost Tuzla vsako leto praznuje Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Letos so v ospredje postavili kulturo…

Kulturni praznik in kurentovanje na Nizozemskem

Prešernov dan in pust sta letos skoraj sovpadala, zato je Združenje prijateljev Slovenije na Nizozemskem povezalo obe praznovanji. Prispevek o dogodku je pripravila članica Združenja Metka Murko.   Tradicionalno na Nizozemskem slovenski kulturni dan praznujemo z vrsto prireditev in srečanj.…

Natečaj za mlade ob 160-letnici Slovenske matice

Slovenska matica, naše najstarejše slovensko kulturno in znanstveno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, letos praznuje 160-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti je objavila natečaja za najboljše filozofske eseje in za najboljša naravoslovna predavanja, namenjena dijakom in študentom.   Na…

Pustna ustvarjalna delavnica in rajanje v Nemčiji

Kulturno in športno društvo Slovenski zvon Krefeld je tudi letos organiziralo pustovanje. Objavljamo prispevek, ki so ga pripravili v društvu. Pustovanje je eden najstarejših ljudskih običajev, ki ga obeležujemo tako v Sloveniji, kot tudi v nemški deželi Severno Porenje-Vestfalija, od kod…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2022 © Vse pravice pridržane.