10. septembra 2023 so se na jugu Južne Afrike srečali južnoafriški Slovenci in proslavili našo prelepo državo Slovenijo. Vabljeni k branju prispevka o srečanju, ki ga je pripravil Matej Rančigaj:

 

Prišel je Fredy z ženo Louise in hčerko Mio, Prieur z ženo Isabel, Denis z možem Haraldom, Franc z ženo Sue in hčerkama Nicky in Jacqui, Nicky-jin mož Rob, Franc-ova vnuka Rheece in Thomas, prijatelj Slovenije Paul iz Velike Britanije živeč v Free Estate, legendarni kitarist Julio Sigauque iz Mozambika in moja malenkost Matej Rančigaj.

 

Med vsemi pomembnimi slovenskimi prazniki smo izpostavili dva, Dan državnosti 25. junij in Dan slovenskega športa 23. september. Naredili smo kviz, kjer smo se spomnili, da je Slavko Avsenik s svojim bratom sproduciral okoli 1000 skladb in je znan skoraj po celem svetu z njegovo polko Na Golici (Trompeten-echo). Povedali smo, da je priimek poeta, katerega pesem je bila uporabljena za slovensko himno, Prešeren, da je njegovo ime skoraj popolnoma enako imenu našega najstarejšega gosta, 85-letnega Franca Pirca in da je datum Prešernovega fizičnega slovesa 8. februar enak rojstnemu dnevu moje mame, Metke. Poslušali smo čudovito inštrumentalno verzijo slovenske ljudske pesmi v izvedbi Roka Goloba in gospod Franc je prvi ugotovil, da gre za prekmursko pesem Vsi so venci bejli. Prejel je zastavico I Feel Slovenia. Povedali smo, da se trenutni najstarejši glasbeni inštrument na svetu imenuje neandertalska flavta, da je star okoli 55.000 let in da so ga nedavno našli blizu Cerkna v Sloveniji. Izgleda pa kot kost s tremi luknjami. Na večkratno vprašanje zakaj prav farma Ayama, smo dobili odgovor, da gre za povezavo med Slovenijo in Italijo, saj so lastniki farme iz Gorice v Italiji, mesta, ki se stika z Novo Gorico v Sloveniji in tudi da bo Nova Gorica v letu 2025 postala evropska prestolnica kulture. Predstavili smo mandolino, sredozemski glasbeni inštrument s štirimi dvojnimi jeklenimi strunami, uglašeno kot violina GDAE in različico Avsenikove skladbe Na Roblek, v stilu mozambiške marabente, v živo, z Julio-em na kitari in menoj na mandolini. Požela je aplavz. Poudarili smo, da se Slovenci in prijatelji Slovencev moramo družiti še naprej in da se morda prihodnjič dobimo na visokem čaju (High tea), na popoldnevu z razgledom, v vrtu očarljivega 5-star hotela Mount Nelson v osrčju mesta Cape Town, kjer imajo tudi klavir. Strinjali smo se, da je zelo pomebno gojiti ljubezen do lastnega jezika, v tem primeru slovenščine. Namesto dolgih pesmi smo poslušali nekaj kratkih a lepih misli v slovenščini, ki so jih zapisali Svetlana Makarovič, Tone Pavček in Feri Lainšček. Na popolno navdušenje smo izvedeli, da imamo v Sloveniji mlada dekleta, ki so najboljša na svetu v smučarskih skokih in da ena izmed njih, Ema Klinec iz Kranja, trenutno drži tudi svetovni rekord v poletih, neverjetnih 226 metrov v Vikersundu, takoj druga pa je z 225 metri Kanadčanka. Povedal sem, da je moj osebni rekord le 50 metrov iz davnega leta 1982. Evin rekordni polet iz leta 2023 smo si ogledali tudi na ekranu mojega Ipada in izrazi na obrazih nekaterih so bili polni presenečenja in navdušenja hkrati. Sicer je največja in najbolj znana smučarska letalnica v Planici in poleti tam marca vsako leto pomenijo pravi nacionalni praznik, kjer se zbere na deset-tisoče ljudi, ljubiteljev poletov in piva. Pred kratkim sem prijatelju iz Slovenije, trenerju kanadske ženske smučarsko-skakalne A ekipe Igorju vpričo njegovih športnih varovank ponovno omenil, da bi bilo neverjetno noro lepo imeti smučarsko letalnico ali skakalnico tudi v mestu Cape Town, ali njegovi okolici, prav super bi izgledalo, če bi to bilo pod mizasto goro, Table mountain.

Ljudje sedijo za mizo in pijejo vino ali sok

Omenili smo tudi ostale fenomalne slovenske športnike, med drugim svetovno znane košarkarje, nogometaše, hokejiste, kolesarje, plezalce na Mount Everest, kar 18 jih je bilo, in tudi znanstvenike, saj je raketni inženir slovenske krvi Herman Potočnik Noordung pred več kot 100 leti naredil natančne načrte vožnje po vesolju, ki so bili mnogo kasneje najprej posvojeni s strani Nase in so po vsej verjetnosti pomagali tudi bilijonarju Elonu Musku pri njegovih vesoljskih podvigih. Omenili smo tudi drugega kanclerja nemško-pruskega imperija, po imenu Leo von Caprivi, in povezavo med njim in priključitvijo 500 kilometrov dolgega in okoli 60 km širokega pasu zemlje med Botswano in Angolo k takratni nemški koloniji Jugozahodni Afriki, ki se od leta 1990 imenuje Namibija. Omenjeno priklučeno ozemlje se danes imenuje Caprivi strip, torej prav po priimku tega cesarja slovenske krvi. Gospod Caprivi se je originalno pisal Kopriva, in kasneje preimenoval v Caprivi, del njegovega izvora pa sega v vas Koprivnik na Dolenjskem.

 

Mnogim malo znano je tudi dejstvo, da je današnji nacionalni simbol Nambije, roža welvitschia, imenovana po avstrijskem botaniku s slovenskimi koreninami, raziskovalcu Friedrichu Welvitsch-u, ki je prvi odkril to posebno fosilno rastlino v najstarejši puščavi na svetu, Namib. Ugotovili smo tudi dejstvo, da je Slovenija za razliko od mnogih velikih in tudi manjših evropskih držav, ena redkih, ki nikoli ni imela svoje kolonije nikjer po svetu in je tudi dandanes nima, na kar smo nekako ponosni, saj gre za gre za nekakšno osnovno človeško etiko. Ponosni smo na svojo državo, na katere ozemlju Slovenci živimo praktično brez premikov že več kot 1000 let. Zato slavimo najbolj prav 25. junij 1991 in dan državnosti Slovenije, ki je stara komaj dobrih 32 let.

 

Pred mikrofon je stopil častni konzul Prieur du Plessis, sedaj že kakšno leto naturalizirani Slovenec po potnem listu, in nam povedal svojo duhovito zgodbo, kako je pred leti odkril Slovenijo, ko je iskal mini Prago. Z ženo Isabel Verwey, igralko in TV voditeljico, ki se je prav tako udeležila našega srečanja, sta pred leti v Sloveniji posnela obsežen in zanimiv dokumentarni film o Sloveniji, ki je preveden poleg angleščine tudi v najmlajši jezik na svetu, afrikanščino (Afrikaans).

 

Na koncu je tudi Franc, najstarejši med nami, stopil pred mikrofon in povedal zadnjo kitico slovenske himne: Nazadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo; dókaj dni naj živí vsak, kar nas dobrih je ljudi!

 

Za glavno jed smo imeli italijanske specialitete in se spomnili, da so bili špageti pripeljani v Italijo iz Kitajske prav preko slovenskega ozemlja in so zato deloma tudi naša specialiteta. Poiskusili smo več vrst vina in oljčnega olja, pridelanega na tukajšnji farmi. Med belimi vini je slavil unikatni Vermentino, med rdečimi pa nam je bil najbližje Shiraz. Nad oljčnimi olji je bil najbolj navdušen kitarist Julio, ki je izbral svojega definitivnega zmagovalca, Frantoio Unfiltered.

 

Med predvajano glasbo smo poslušali naslednje slovenske glasbene avtorje-izvajalce: Ditka, Rok Golob, Aleksander Mežek, Andrej Šifrer, Pepel in kri, Tomaž Domicelj, Faraoni, Klara Jazbec, Perpetuum Jazzile, Hazard, Iztok Mlakar, Marta Zore, Neca Falk, Magnifico, in druge.

 

Gostje so že na začetku želeli slišati tudi mojo zgodbo. Povedal sem, da sem v Cape Town prispel tako, da sem Afriko prečil z japonskim enduro motorjem nekje od Ekvatorja navzdol po vzhodni strani in kasneje parkiral pri Prieur-ju Du Plessisu, častnemu konzulu Slovenije, v Durbanvillu 30 km izven Cape Towna, nakar sem se moral vrniti in premakniti motor, ko se je Prieur selil čez nekaj mesecev. Med vrnitvijo, ki se je spremenila v daljši postanek, sem izkoristil priložnost za ugoden nakup manjše nepremičnine v strogem centru tega čudovitega mesta, ki je v naslednjih letih postala moj dom. Delovni urnik 8 - 17 v Evropi sem zamenjal za “upokojitev brez pokojnine”, z občasnim delom v turizmu in filmski industriji. Velik del mojega udejstvovanja je tudi volunterski. Med drugim sem pomagal pri naravnih nesrečah, kot je bil ciklon v Mozambiku in pri pogozdovanjih v Zambiji in festivalih okoljevarstvene akcije v Južni Afriki, česar nisem uspel omeniti na našem srečanju zaradi že tako več kot dovolj informacij.

Občni zbor in prvenstvo v taroku Združenja prijateljev Slovenije na Nizozemskem

Člani Združenja prijateljev Slovenije, ki deluje na Nizozemskem, so imeli v soboto, 13. aprila 2024, občni zbor. Obenem so izvedli tudi tradicionalno prvenstvo v taroku in tako združili prijetno s koristnim. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je o dogodku…

Odprte so prijave na 31. poletno šolo "Halo, tukaj slovenski Mediteran!"

Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem v sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper in s finančno podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu letos organizira že 31. poletno šolo slovenskega jezika, ki bo med 8. in…

Minister Arčon slavnostni govorec na slovesnosti ob 160-letnici knjižničarstva na Vipavskem

Podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je bil v sredo, 17.4.2024, slovesni govorec na slovesnosti ob 160-letnici knjižničarstva na Vipavskem. Ob tej priložnosti so odkrili tudi doprsni kip ustanovitelja dr. Karla Lavriča. Knjižnico,…

Slovensko-ameriški simpozij: Vzpodbujanje ciljev trajnostnega razvoja ter varnosti in zaščite

ASEF je v četrtek, 11. aprila, ob 15.30, v sodelovanju s Fakulteto za varnostne vede, UM v Ljubljani priredil Slovensko-ameriški hibridni akademski simpozij z naslovom »Cilji trajnostnega razvoja ter varnosti in zaščite – Misli globalno, rešuj lokalno«.    Simpozij je združil znanstvenike, oblikovalce politik in…

Aprilski večer Sredi domovine: Valentina Novak

Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je v sredo, 17.4.2024, gostil aprilski večer z zamejskimi ustvarjalci Sredi domovine. Po sledeh svojega delovanja med rojaki na Madžarskem nas je popeljala področna podsekretarka za šolstvo v Porabju, profesorica slovenščine,…

Minister Matej Arčon pri slovenski manjšini v Celovcu

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je med 15. in 16. aprilom 2024 mudil na dvodnevnem obisku slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Drugi dan obiska je bil namenjen obisku nekaterih ustanov, ki delujejo v Celovcu.…

Minister Arčon v Selah in Dobrli vasi na avstrijskem Koroškem

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je med 15. in 16. aprilom 2024 mudil na dvodnevnem obisku slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Ministra je spremljala državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu…

Srečanje predstavnika SGBN z argentinsko zunanjo ministrico

V torek, 16.4.2024, se je argentinska ministrica za zunanje zadeve Diana Mondino na seji odbora FIESP (Federacija industrij zvezne države São Paulo) v brazilskem São Paulu srečala s soustanoviteljem SGBN in predstavnikom slovenske poslovne diaspore v Latinski Ameriki, dr. Štefanom…

Občni zbor in velikonočni prazniki v San Martinu

Tudi letos so v Slovenskem domu San Martin v Argentini skupaj lepo praznovali Veliko noč in se na svoje domove vrnili blagoslovljeni in s prenovljenim namenom biti boljši. Prispevek o praznovanju je za Svobodno Slovenijo pripravila Lučka Makek. Na cvetno nedeljo,…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2022 © Vse pravice pridržane.