Revija Mladika z zaporedno številko 9. je zagledala luč sveta sredi novembra. V tej izdaji si lahko preberete naslednje rubrike.

 

Uvodničar razmišlja o (nevarni) vlogi čivka – tweeta – v naši družbi in ugotavlja, da po načelu človekovih pravic je skoro vsakemu zagotovljeno, da pove karkoli, četudi je zgrešeno, zlagano ali očitno neresnično. V brezmejni uporabi čivkov, po piščevem stališču, ne gre za zmago popolne demokracije, ker z zlorabljanjem socialnih omrežij izginja sposobnost kritičnega razmišljanja, zatekanje k anonimnemu pisanju pa ne vzgaja k družbeni strpnosti.

 

Tokratni Fokus je namenjen spoznavanju vplivov in negativnih posledic pandemije koronavirusa na založniško dejavnost in na prodajo knjig v zamejstvih in v osrednji Sloveniji. Na vprašanja so odgovorili uredniki založb Nadia Roncelli za Mladiko, Ace Mermolja, Martina Kafol in Alina Carli za Založništvo tržaškega tiska, Mirjam Simčič za Goriško Mohorjevo družbo, vodja marketinga in odnosov z javnosti pri založbi Družina Manica Ferenc, glavnik urednik splošnega programa pri Celovški Mohorjevi družbi Hanzi Filipič, vodja komercialnega sektorja Celjske Mohorjeve družbe Simon Ozvatič in urednik založniškega programa Ognjišča Božo Rustja.

 

V rubriki Ekologija so prav tako v ospredju negativne posledice pandemije na okolje in na družbeno ravnovesje v svetu. Avtor zapiše tudi, da smo priča nenehni izgubi biotske raznovrstnosti, ničesar pa ne storimo, da bi to preprečili, in ugotavlja, da je človek najnevarnejša vrsta na zemlji.

 

Sledi spomin Segija Pahorja na profesorja, matematika in fizika Draga Bajca.

 

V rubriki Pričevanja Magda Rodman je pripravila objavo drugega dela spominov Marije Mahnič in lastme mame o življenju v fašističnem taborišču Fraschette di Alatri blizu Rima, Erika Jazbar pa pripoveduje o duhovniku v Dolini pri Trstu Placidu Sancinu, ki je bil prva žrtev likidacij med primorskimi duhovniki leta 1943.

 

V rubriki Literatura so objavljeni zgodba Marije Kostnapfel Tisti, ki smo ostali zunaj, ki je bila priporočena na 48. literarnem natečaju revije Mladika, utrinek Pavleta Borštnika Sošolci, odlomek iz zadnje knjige Alojza Rebule Apokrif, v katerem avtor pripoveduje o svatbi v Kani Galilejski, in pesmi Ane Balantič, ki so prejele tretjo nagrado za poezijo na 48. literanrme natečaju revije.

 

V rubriki Kultura je objavljen pogovor z jubilantom, tržaškim slikarjem, grafikom in ilustratorjem Edijem Žerjalom, ki je oktobra praznoval osemdeset let. Mojca Polona Vaupotič piše o večbarvni umetnosti Mire Liče, ki ustvarja steklene skulpture in vitraže. Franc Križnar je predstavil skladatelja, zborovodjo in narodnega buditelja Josipa Kocijančiča (1869–1878).

 

Sledi kratka predstavitev najnovejših del slovenskih avtorjev v Italiji in numizmatični članek o slovenskih zlatnikih.

 

V sredini revije je rubrika Antena, k prinaša novice o zamejstvu in zdomstvu.

 

Tudi v mladinski prilogi RAST je večina člankov na temo pandemije. Atorica uvodnika Vanja Vogrič razmišlja o senčnih in sončnih straneh koronačasa, Luna Callin je pripravila pogovor  z nekaterimi dijaki, ki so opravili bris in prestali obdobje karantene, Ivan Boškin je opisal zabavno stran odvzema brisa. V članku, ki so ga pripravili Urška Petaros, Karin Mosetti, Jakob Tul in Jernej Močnik, so zbrane izjave dijakov o tem, kako je pandemija vplivala na (šolsko) vsakdanjost. V rubriki Slovenskega kulturnega kluba je objavljen pogovor z Jakobom Grudnom, ki je prejel prvo nagrado za prozo na natečaju SKK. Sledi nagrajena zgodba.

 

Revija je dostopna na tej povezavi.

Letak revije Mladika

Odprte so prijave na poletno šolo »Slovenščina malo drugače«

Združenje Slovenska izseljenska matica tudi letos organizira poletno šolo “Slovenščina malo drugače” za otroke in mladostnike slovenskega porekla, ki živijo v tujini. Spodaj objavljamo vabilo Združenja SIM. POLETNA ŠOLA »SLOVENŠČINA MALO DRUGAČE«Živjo, poletje je seveda čas za počitnice in zabavo. Z nami…

Obisk slovenskih zdravstvenih delavcev v Beogradu

Prejšnji teden je potekalo prisrčno srečanje slovenskih zdravnikov s kolegi iz Srbije in predstavniki slovenskih društev v Srbiji. Zavod za zdravstveno varstvo železničarjev Srbije je gostil slovenske kolege, ki so bili v Beogradu v okviru turističnega ogleda srbske prestolnice. Prispevek…

Srečanje slovenskih poslovnih organizacij v São Paulu

Prejšnji teden, 5. aprila 2024, je pod okriljem SGBN v brazilskem São Paulu potekalo trilateralno srečanje poslovnih organizacij Slovenske globalne poslovne povezave (SGBN), Slovensko argentinske gospodarske zbornice (SLOAR) in Gospodarske zbornice Slovenija-Brazilija (SLOBRAZ).   Na srečanju so bili prisotni predsednik…

Projekt "Preberi knjigo, spoznaj slovenskega avtorja" je odlično uspel

Projekt Preberi knjigo, spoznaj slovenskega avtorja, ki ga je v sodelovanju z Državnim tehničnim zavodom Alessandro Volta organiziral Centro Italiano Femminile (CIF) iz Trsta, je odlično uspel. Poročilo o projektu je pripravila Elena Cerkvenič Grill. 25. januarja sta novinar Ivo Jevnikar…

Obisk ministra Arčona pri slovenski manjšini na Hrvaškem

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je v ponedeljek, 8. aprila 2024, mudil na Hrvaškem. O stvarnosti in izzivih se je pogovarjal z vodstvom krovne organizacije Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, se srečal s predsednikom…

Začetek pouka v argentinskih sobotnih šolah

V soboto, 16. marca 2024, so se slovenske osnovnošolske družine zbrale v Slovenski hiši v Buenos Airesu, da bi z zahvalno sveto mašo skupaj začeli novo šolsko leto. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je objavila Svoboda Slovenija. Najprej nam je…

Ciljni raziskovalni projekt INV za slovensko skupnost na Hrvaškem

Oktobra lansko leto se je v okviru Inštituta za narodnostna vprašanja (INV) začel večletni projekt z naslovom Slovenska skupnost na Hrvaškem v sodobnem kontekstu: analiza socialno-ekonomskega položaja in odnosa njenih pripadnikov do slovenskega jezika ter kulturne in politične participacije. Projekt…

Koroški Slovenci bodo v Bruslju predstavili peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji

Na prihajajoči seji Odbora za peticije Evropskega parlamenta, ki bo 8. aprila 2024 od 18. ure dalje v Bruslju, bodo predstavniki vseh treh političnih krovnih organizacij koroških Slovencev (Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij, Skupnost koroških Slovencev in Slovenk)…

Kulinarični most med Slovenijo in rojaki po svetu: kranjska klobasa

Izšla je tretja oddaja letošnje sezone kulinaričnega mostu, tokrat se predstavlja kranjska klobasa.   Svetovni slovenski kongres v letu 2024 nadaljuje s povezovanjem starejše in mlajše generacije slovenskih rojakov ob spoznavanju in pripravi značilnih slovenskih jedi. Skozi projekt Kulinarični most…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.