Revija Mladika z zaporedno številko 9. je zagledala luč sveta sredi novembra. V tej izdaji si lahko preberete naslednje rubrike.

Uvodničar razmišlja o (nevarni) vlogi čivka – tweeta – v naši družbi in ugotavlja, da po načelu človekovih pravic je skoro vsakemu zagotovljeno, da pove karkoli, četudi je zgrešeno, zlagano ali očitno neresnično. V brezmejni uporabi čivkov, po piščevem stališču, ne gre za zmago popolne demokracije, ker z zlorabljanjem socialnih omrežij izginja sposobnost kritičnega razmišljanja, zatekanje k anonimnemu pisanju pa ne vzgaja k družbeni strpnosti.

Tokratni Fokus je namenjen spoznavanju vplivov in negativnih posledic pandemije koronavirusa na založniško dejavnost in na prodajo knjig v zamejstvih in v osrednji Sloveniji. Na vprašanja so odgovorili uredniki založb Nadia Roncelli za Mladiko, Ace Mermolja, Martina Kafol in Alina Carli za Založništvo tržaškega tiska, Mirjam Simčič za Goriško Mohorjevo družbo, vodja marketinga in odnosov z javnosti pri založbi Družina Manica Ferenc, glavnik urednik splošnega programa pri Celovški Mohorjevi družbi Hanzi Filipič, vodja komercialnega sektorja Celjske Mohorjeve družbe Simon Ozvatič in urednik založniškega programa Ognjišča Božo Rustja.

V rubriki Ekologija so prav tako v ospredju negativne posledice pandemije na okolje in na družbeno ravnovesje v svetu. Avtor zapiše tudi, da smo priča nenehni izgubi biotske raznovrstnosti, ničesar pa ne storimo, da bi to preprečili, in ugotavlja, da je človek najnevarnejša vrsta na zemlji.

Sledi spomin Segija Pahorja na profesorja, matematika in fizika Draga Bajca.

V rubriki Pričevanja Magda Rodman je pripravila objavo drugega dela spominov Marije Mahnič in lastme mame o življenju v fašističnem taborišču Fraschette di Alatri blizu Rima, Erika Jazbar pa pripoveduje o duhovniku v Dolini pri Trstu Placidu Sancinu, ki je bil prva žrtev likidacij med primorskimi duhovniki leta 1943.

V rubriki Literatura so objavljeni zgodba Marije Kostnapfel Tisti, ki smo ostali zunaj, ki je bila priporočena na 48. literarnem natečaju revije Mladika, utrinek Pavleta Borštnika Sošolci, odlomek iz zadnje knjige Alojza Rebule Apokrif, v katerem avtor pripoveduje o svatbi v Kani Galilejski, in pesmi Ane Balantič, ki so prejele tretjo nagrado za poezijo na 48. literanrme natečaju revije.

V rubriki Kultura je objavljen pogovor z jubilantom, tržaškim slikarjem, grafikom in ilustratorjem Edijem Žerjalom, ki je oktobra praznoval osemdeset let. Mojca Polona Vaupotič piše o večbarvni umetnosti Mire Liče, ki ustvarja steklene skulpture in vitraže. Franc Križnar je predstavil skladatelja, zborovodjo in narodnega buditelja Josipa Kocijančiča (1869–1878).

Sledi kratka predstavitev najnovejših del slovenskih avtorjev v Italiji in numizmatični članek o slovenskih zlatnikih.

V sredini revije je rubrika Antena, k prinaša novice o zamejstvu in zdomstvu.

Tudi v mladinski prilogi RAST je večina člankov na temo pandemije. Atorica uvodnika Vanja Vogrič razmišlja o senčnih in sončnih straneh koronačasa, Luna Callin je pripravila pogovor  z nekaterimi dijaki, ki so opravili bris in prestali obdobje karantene, Ivan Boškin je opisal zabavno stran odvzema brisa. V članku, ki so ga pripravili Urška Petaros, Karin Mosetti, Jakob Tul in Jernej Močnik, so zbrane izjave dijakov o tem, kako je pandemija vplivala na (šolsko) vsakdanjost. V rubriki Slovenskega kulturnega kluba je objavljen pogovor z Jakobom Grudnom, ki je prejel prvo nagrado za prozo na natečaju SKK. Sledi nagrajena zgodba.

Revija je dostopna na tej povezavi.