Sergij Pahor, predsednik Društva slovenskih izobražencev iz Trsta, radijski časnikar, je bil aktivno vpet v življenje in delovanje slovenske manjšine v času osamosvojitve in tudi že leta pred njo. Kot predsednik Društva slovenskih izobražencev je bil in je eden bistvenih nosilcev “ponedeljkovih večerov” sredi Trsta in odmevnih Študijskih dnevov Draga, ki sta že leta pred osamosvojitvijo predstavljala javno tribuno slovenskim političnim oporečnikom, zagovornikom demokracije in samostojnosti ter povezovanja in pravičnega obravnavanja vseh »treh Slovenij«.
V času porajanja demokratičnega procesa na slovenskem je bil zaposlen na slovenskem uredništvu RAI v Trstu. Njegovo delo je zelo prišlo do izraza tudi v času »slovenske pomladi«, demokratizacije in osamosvajanja Slovenije, ko je bilo celotno uredništvo vpeto v podrobno in odkrito naklonjeno spremljanje dogodkov ter tudi sprotno posredovanje novic iz Slovenije in nato z bojišč južno od nje vsedržavnim radijskim in televizijskim omrežjem javne radiotelevizijske družbe RAI.
O prizadevanjih za samostojno Slovenijo je Pahor med drugim povedal: »Po vojni v Trstu skoraj ni bilo človeka, ki bi razmišljal o slovenski državi, kaj šele, da bi odkrito govoril o njeni samostojnosti. To so bile romantične sanje za mladoletnike. Kasneje so si nekateri begunci, ki so se umaknili pred komunizmom in so ostali med nami v Trstu, upali vendarle spregovoriti o vprašanju in ga poglabljati, čeprav v bolj omejenih krogih in pretežno med mladimi. Ideja je vendarle tlela in ob vztrajanju posameznikov počasi pridobivala somišljenike, za javnost pa ostajala še vedno kočljiva. Prevladovalo je nezaupanje v možnost obstoja samostojne slovenske države. Toda primarna naloga, ki je čakala tržaške demokratične kroge, sta bila tisti čas gojenje in ohranjanje demokratične in pluralistične zavesti med Slovenci, ki je bila v domovini (in tudi v zamejstvu) močno okrnjena. Glavno pobudo v tem smislu so prevzeli katoliški kulturni krogi. Če moram opisati svoj osebni doprinos pri procesu demokratizacije in osamosvajanja Slovenije, moram priznati, da sem bil pri stvari z mislijo in srcem že od mladih nog in da sem jo kasneje podpiral pri svojem poklicnem delu ter kot organizator Društva slovenskih izobražencev in Drage. Rad pa poudarjam, da so bili pri tem vsi napori sad sodelovanja skupine, ki si je postavila visoke cilje za nesebično delo v korist naroda in njegovih pripadnikov: boriti se proti prirojenemu strahu in spodbujati zavest, da sta za obstoj in razvoj naroda nujno potrebni svoboda in demokracija.«
Rodil se je leta 1934 v slovenski družini sredi Trsta. Skoraj vse počitnice je v otroških letih preživljal pri sorodnikih v Komnu na Krasu, od koder so bili starši, kar je pripomoglo, da ni imel težav z materinščino, ko so se po obdobju fašistične diktature znova odprle slovenske šole. V Trstu je maturiral na slovenski realni gimnaziji (danes je to Znanstveni licej Franceta Prešerna). Vzgajal se je v Slovenski dijaški zvezi, ki jo je vodil duhovnik dr. Jože Prešeren, pozneje v katoliških kulturnih organizacijah, katerih duša je bil prof. Jože Peterlin, kar mu je utrdilo versko in narodno zavest. Kmalu je postal član odbora Slovenske prosvete, ki na Tržaškem povezuje katoliško usmerjena društva, in Društva slovenskih izobražencev kot tudi uredništva revije Mladika. Po smrti prof. Peterlina leta 1976 je postal predsednik Društva slovenskih izobražencev. Tri mandate je v letih 1996–2005 predsedoval Svetu slovenskih organizacij (SSO), ki je ena izmed dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, in sicer tista, ki so jo leta 1976 ustanovile dotlej nepovezane katoliške in nekomunistične ustanove ter organizacije. Že več desetletij je tudi član različnih delovnih teles samostojne slovenske stranke v Italiji – Slovenske skupnosti. Več let je delal tudi v različnih škofijskih posvetovalnih komisijah. V javnem življenju Pahor poudarja, da so svoboda, demokracija, duhovna dimenzija in dialog nujno potrebne vrednote za slovenski narod.
Po maturi je poldrugo desetletje sodeloval z Radijskim odrom ter honorarno delal za slovenske kulturne sporede ter časnikarsko uredništvo Radia Trst A. Tudi na radiu je ob vsakodnevnem pisanju novic dobil priložnost za odmevne reportaže, intervjuje in druge oddaje političnega ter kulturnega značaja.
Slovenski predsednik dr. Janez Drnovšek je Sergiju Pahorju leta 2005 podelil zlati red »za zasluge, pomembne za ohranitev in razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji«.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2021 © Vse pravice pridržane.