Sergij Pahor, predsednik Društva slovenskih izobražencev iz Trsta, radijski časnikar, je bil aktivno vpet v življenje in delovanje slovenske manjšine v času osamosvojitve in tudi že leta pred njo. Kot predsednik Društva slovenskih izobražencev je bil in je eden bistvenih nosilcev “ponedeljkovih večerov” sredi Trsta in odmevnih Študijskih dnevov Draga, ki sta že leta pred osamosvojitvijo predstavljala javno tribuno slovenskim političnim oporečnikom, zagovornikom demokracije in samostojnosti ter povezovanja in pravičnega obravnavanja vseh »treh Slovenij«.

 

V času porajanja demokratičnega procesa na slovenskem je bil zaposlen na slovenskem uredništvu RAI v Trstu. Njegovo delo je zelo prišlo do izraza tudi v času »slovenske pomladi«, demokratizacije in osamosvajanja Slovenije, ko je bilo celotno uredništvo vpeto v podrobno in odkrito naklonjeno spremljanje dogodkov ter tudi sprotno posredovanje novic iz Slovenije in nato z bojišč južno od nje vsedržavnim radijskim in televizijskim omrežjem javne radiotelevizijske družbe RAI.

 

O prizadevanjih za samostojno Slovenijo je Pahor med drugim povedal: »Po vojni v Trstu skoraj ni bilo človeka, ki bi razmišljal o slovenski državi, kaj šele, da bi odkrito govoril o njeni samostojnosti. To so bile romantične sanje za mladoletnike. Kasneje so si nekateri begunci, ki so se umaknili pred komunizmom in so ostali med nami v Trstu, upali vendarle spregovoriti o vprašanju in ga poglabljati, čeprav v bolj omejenih krogih in pretežno med mladimi. Ideja je vendarle tlela in ob vztrajanju posameznikov počasi pridobivala somišljenike, za javnost pa ostajala še vedno kočljiva. Prevladovalo je nezaupanje v možnost obstoja samostojne slovenske države. Toda primarna naloga, ki je čakala tržaške demokratične kroge, sta bila tisti čas gojenje in ohranjanje demokratične in pluralistične zavesti med Slovenci, ki je bila v domovini (in tudi v zamejstvu) močno okrnjena. Glavno pobudo v tem smislu so prevzeli katoliški kulturni krogi. Če moram opisati svoj osebni doprinos pri procesu demokratizacije in osamosvajanja Slovenije, moram priznati, da sem bil pri stvari z mislijo in srcem že od mladih nog in da sem jo kasneje podpiral pri svojem poklicnem delu ter kot organizator Društva slovenskih izobražencev in Drage. Rad pa poudarjam, da so bili pri tem vsi napori sad sodelovanja skupine, ki si je postavila visoke cilje za nesebično delo v korist naroda in njegovih pripadnikov: boriti se proti prirojenemu strahu in spodbujati zavest, da sta za obstoj in razvoj naroda nujno potrebni svoboda in demokracija.«

Rodil se je leta 1934 v slovenski družini sredi Trsta. Skoraj vse počitnice je v otroških letih preživljal pri sorodnikih v Komnu na Krasu, od koder so bili starši, kar je pripomoglo, da ni imel težav z materinščino, ko so se po obdobju fašistične diktature znova odprle slovenske šole. V Trstu je maturiral na slovenski realni gimnaziji (danes je to Znanstveni licej Franceta Prešerna). Vzgajal se je v Slovenski dijaški zvezi, ki jo je vodil duhovnik dr. Jože Prešeren, pozneje v katoliških kulturnih organizacijah, katerih duša je bil prof. Jože Peterlin, kar mu je utrdilo versko in narodno zavest. Kmalu je postal član odbora Slovenske prosvete, ki na Tržaškem povezuje katoliško usmerjena društva, in Društva slovenskih izobražencev kot tudi uredništva revije Mladika. Po smrti prof. Peterlina leta 1976 je postal predsednik Društva slovenskih izobražencev. Tri mandate je v letih 1996–2005 predsedoval Svetu slovenskih organizacij (SSO), ki je ena izmed dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, in sicer tista, ki so jo leta 1976 ustanovile dotlej nepovezane katoliške in nekomunistične ustanove ter organizacije. Že več desetletij je tudi član različnih delovnih teles samostojne slovenske stranke v Italiji – Slovenske skupnosti. Več let je delal tudi v različnih škofijskih posvetovalnih komisijah. V javnem življenju Pahor poudarja, da so svoboda, demokracija, duhovna dimenzija in dialog nujno potrebne vrednote za slovenski narod.

 

Po maturi je poldrugo desetletje sodeloval z Radijskim odrom ter honorarno delal za slovenske kulturne sporede ter časnikarsko uredništvo Radia Trst A. Tudi na radiu je ob vsakodnevnem pisanju novic dobil priložnost za odmevne reportaže, intervjuje in druge oddaje političnega ter kulturnega značaja.

 

Slovenski predsednik dr. Janez Drnovšek je Sergiju Pahorju leta 2005 podelil zlati red »za zasluge, pomembne za ohranitev in razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji«.

Pustna sobota v Zrenjaninu

Pustna sobota je bia norčava tudi pri Slovencih iz Slovenskega društva Planika Zrenjanin v Srbiji. Nekaj utrinkov je zbrala Milena Spremo. V soboto, 10. februarja, smo organizirali izjemno pustno doživetje ob kreativni delavnici za učence pouka slovenskega jezika, ki je bila…

28. Tabor slovenskih otrok po svetu

Pri Svetovnem slovenskem kongresu tudi v letošnjem letu pripravljajo tabor za slovenske otroke po svetu. Več informcij najdete spodaj.   Vabimo te, da se nam pridružiš med 7. in 12. julijem 2024 v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Radenci ob Kolpi.  …

Praznovanje Prešernovega dne pri Društvu Slovencev Planika Zrenjanin v Srbiji

Slovenski kulturni dan so obeležili tudI člani Društva Slovencev Planika Zrenjanin iz Srbije. Nekaj utrinkov pestrega dogajanja je strnila Milena Spremo. Vabljeni k branju.  Na večer pred slovenskim kulturnim praznikom je v dvorani Opera & Theatre Madlenianum v Beogradu odjeknil…

V Ivanovu v Srbiji so obeležili Dan maternega jezika

V Ivanovu v Srbiji so praznovali Dan maternega jezika. Prireditev je nosila naslov Materni jezik kot varuh kulturne identitete. Prispevek o dogodku so pripravili v Združenju Slovencev “Logarska dolina” Pančevo.Tradicionalna prireditev ob mednarodnem dnevu maternega jezika je potekala 21. februarja…

Slovenci v Avstraliji znova s svojo radijsko oddajo – zaenkrat v Sydneyju, kmalu tudi v Melbournu

Slovenska skupnost v Avstraliji ima razlog za veselje. Potem ko je aprila lani izgubila svojo redno tedensko oddajo na nacionalnem radiu SBS, ki je bila na programu vse od davnega leta 1975, se po slabem letu dni slovenščina znova vrača…

Prešernov dan in obisk veleposlanika v Kovinu

V četrtek, 22. februarja 2024, so v Kulturnem centru v Kovinu (Srbija) obeležili Prešernov dan. Proslavo je organiziralo Združenje Slovencev “Logarska dolina” Pančevo oz. njihova podružnica v Kovinu. Prireditve sta se udeležila veleposlanik Damjan Bergant, generalna konzulka Kristina Kliner, Nacionalni…

Državna sekretarka Humar na osrednji proslavi Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku

Državna sekretarka Vesna Humar se je v Čedadu udeležila osrednje proslave Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku, pod naslovom Kot voda, ki se zlije z vsem. Proslavo vsako leto skupaj pripravljata krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet…

Minister Arčon pozdravlja uvedbo dvojezičnih spletnih obrazcev za občine na avstrijskem Koroškem

Teden, ko smo obeležili mednarodni dan maternega jezika, se zaključuje z razveseljivo novico z avstrijske Koroške. Po novem so namreč na voljo slovenski in nemški spletni obrazci za koroške občine.  Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon…

Postna dobrodelna akcija Slovenskega društva v Luksemburgu

V Slovenskem društvu v Luksemburgu vsako leto organizirajo več dobrodelnih akcij, predvsem v postnem in božičnem času.  Tokratno postno akcijo namenjajo Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Najprej so se vključili v program »Glasbenik sem«, a smo se odločili, da dodajo…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2021 © Vse pravice pridržane.