''Kuharska delavnica letos bo!'', smo si rekli v odboru Zdrženja prijateljev Slovenije na Nizozemskem. Po proslavi in pustovanju smo morali zaradi korone od marca naprej kar nekaj naših prireditev prestaviti na splet. Konec poletja, pred drugim valom korone, smo bili še optimistični, da se bomo konec novembra lahko družili na naši tradicionalni prireditvi. Nekaj kasneje smo že razmišljali o prijagojeni verziji, po kateri bi  kuharji na 1,5m razdalje kuhali. Pripravljeni jedi bi nato z upoštevanjem ukrepov postregli našim gostom. Med kuhanjem bi se ostali družili v jedilnici, mogoče tudi na 1,5m razdalje zaigrali tarok ali kakšno drugo družabno igro. A skrb za člane, za njihovo in za naše zdravje, je le prevladala, tako smo se v soboto, 28. novembra popoldne spet dobili na spletu. 

 

Jedilnik – Slovensko praznično kosilo - je bil temu primerno skrajšan, s našimi kuharji smo de dogovorili dogovorili za naslednje jedi:

  • Gobovo juho je pripravil Toni
  • Kruh z drožmi je pekla Barbara
  • Piščanca, polnjenega z kostanji, pečen krompir in dušeno rdeče zelje je pripravil Viktor
  • in Potico, orehovo in različnih drugih okusov, je seveda prispevala Mojca.

 

Bolj kot z klasičnimi kuharskimi težavami smo se letos ubadali z tehniko. Kako pripravo posneti v naših skromnih kuhinjah in z našim amaterskim znanjem snemanja in režije?! Ampak nam je, po dolgih urah priprav in testiranja, ob odločilni pomoči ‘montažerke‘ Zoje, vmes tudi že z malo obupa, vendarle uspelo! 

 

V soboto se nas je za našimi računalniki zbralo kar precej članov in drugih prijateljev Slovenije iz vse Nizozemske, udeležence smo imeli tudi iz Bruslja in iz Slovenije. V dobro uri smo preko Webex-a speljali našo spletno delavnico: si izmenjali recepte in izkušnje pri pripravi, pa tudi tiste drobne, a tako pomembe skrivnosti glede priprave in nabave, ki jedem naredijo pravi okus.

 

Pri zdravici pa smo že kovali načrte za naprej – kako lepo bi bilo, če bi naše kuharsko znanje spet delili, mogoče s kakšnim tečajem peke potice?! Seveda najraje v živo! Spodaj pa že z vami delimo recept in Tonijevo kriminalko okoli Gobove juhe.

Krožnik gobove juhe. žlica in kruh.

Operacija Gobova juha

 

Predvčerajšnjim je deževalo, dobro je namočilo rodno grudo. Gozdovje je kljubovalo jesenskemu času in v svojih nedrjih prebudilo gobice, ki so se ponosno razrasle ob starem, a mogočnem kostanju. Kostanjeve plodove je Viktor nabral že precej dni pred deževjem, tokrat pa je slišal, da je soseda s Poljske, ki se je zaradi ljubezni preselila v njihovo vas, pobočje z gobicami že veselo obiskala in jih odnesla domov za kulinarične poslastice. Nikoli, ampak res nikoli, ne bomo izvedeli, koliko jih je nabrala, a zagotovo veliko več, kot si mi lahko mislimo in kot je to v teh krajih dovoljeno.

 

Oni dan mi je javil, da brez prekrasnih gobic ne bo juhice v teh mokrih dneh, prežetih z vetrovi in nizko oblačnostjo. Dostavil jih bo, je šepnil. Ura ni bila znana, le okvirna lokacija. Tam blizu … in poleg … no, tega ne morem obelodaniti, saj zagotovo kakšni detektivi in inšpektorji berejo kriminalne dogodivščine v Lipovem listu, kajne?

 

Sicer pa je bil hladen večer. Ljudje so bili bolj ali manj doma. Ah, ti koronski časi brez usmiljenja., sem pomislil. Telefon. Brni. “Da,” sem se bolj vprašljivo odzval. Glas na drugi strani javi, da jih ima. Pridem naj za vogal, ob glavni cesti. Tam me čakajo vsi. On in njegove gobice. Pravzaprav so gobice od … žal vam ne morem zaupati njihovega lastništva, ker bi po nepotrebnem razkril identiteto mojih somišljenikov.

 

Naglo skočim v natikače in brezglavo stečem na sredo ceste. Nikogar. Kličem. Po telefonu, seveda.

 

“Kje pa si, za božjo voljo?”, hropem po telefonu.

 

“Obrni se na drugo stran,” mi pravi in prepoznam njegovo silhueto. Lani je predstavil zgodbo o Martinu Krpanu na slovenski kulturni praznik. Stopim hitreje proti njemu. Pogledujeva okrog, da naju ne opazijo, kako nekaj čarava. Pravi, da je vse v prtljažniku. Ok, napetost v meni vre in si mislim, kot da “šmuglava” z orožjem, ali pa z drogami. No, obstajajo tudi “nore gobe”, a tukaj nisva zaradi teh. Ampak zaradi tistih, drugih. Prav ste uganili, zaradi slastnih gobic. Zaradi jurčkov in kostanjevk.

 

“Uf!”, si rečem, ko mi jih preda, in se v vsej vnemi in vznemirjenosti spozabim fantu ponuditi šilce domačega. Ali pa vsaj kafe. Morda pa nisem hotel, da naju zalotijo pri dejanju. Saj veste, corpus delicti … in potem bi bile same težave.

 

Po primopredaji se fant odpelje naprej, ne da bi dajal vtis, da je prišlo do izmenjave. Ja, prav, do predaje prepovedanih gozdnih sadežev.

 

Takoj sem jih previdno očistil in poblanširal, ohladil, odmeril njihovo težo, pospravil po vrečkah in shranil v zmrzovalno skrinjo. Shranil sem jih za tisto kuharsko delavnico, ki jo vsi bojda tako nestrpno čakajo. Jaz tudi. Pod stresom. Samo da me ne prepoznajo. Potem bi to bil en velik škandal medarodnih razsežnosti.

 

Minilo je nekaj tednov in po vseh kolobocijah … evo, kuharska delavnica. In moj skrivnostni recept.

 

Za učinkovito zasledovanje vseh skrivnosti je potrebno veliko predanosti in ljubezni, pa tudi sledeče sestavine:

  • Maslo (25g in 70g),
  • Gobice, najbolje so mešane (130g in 350g),
  • Čebula, bela in rdeča (100g),
  • 2-3 stroke česna,
  • En manjši gomolj krompirja,
  • Zelenjavna jušna osnova (1.5 litra),
  • Korenje, 130g,
  • Suho belo vino, 0.5dcl,
  • Limonin sok (žlička in pol) [lahko se tega soka povsem izognete],
  • Kisla smetana (1dcl),
  • Lovorjev list, majaron, sol, poper, bazilika,
  • Peteršilj (razdelimo sesekljanega na dva dela).
  •  

V izvedbi tajne operacije (beri: priprave) sem tokrat deloval sam, čeprav sem od moje hierarhično nadrejene dame prejemal natančna navodila, kako je treba uravnoteženo ravnati, da bodo temu primerni rezultati vidni na obrazih naših gostov. Seveda, da me ne dobijo, sem se odlocil, da naredim juho za vsaj osem do deset zelo lačnih ust.

 

Torej, manjši košček masla razstopimo v kozíci, na maslu prepražimo manjšo količino gobic. Tako prepojene odstavimo in jih prihranimo za sklepno dejanje ob koncu kuhanja.

 

Drugi del masla razstopimo v isti kozíci, dodamo čebulo, ki smo jo nasesekljali na drobno. Na posteklenelo čebulo dodamo česen, malce zatem pa večji del gobic, dodamo vso jušno osnovo, na drobne kockice narezana krompir in korenje, dolijemo vino, dodamo limonin sok (ta je po želji, če želite nekoliko kiselkast pridih, saj so okusi različni) ter začimbe, ki jih doziramo po okusu. Nekaj petršilja sem prihranil za vrhunec kuhe.

 

Zavremo in na zmanjšanem ognju kuhamo še približno 20 minut. Odstavimo. Dodobra zmiksamo vsebino naše kozíce, do fine kašaste oblike. Sam imam navado, da prej odstranim tudi lovorjev list. Kozíco vrnemo nazaj na ogenj, dodamo “maslene” gobice in malce peteršilja po vrhu. Dodamo tudi kislo smetano. Za tiste, ki morda ne smete uživati mlečnih izdelkov, vam zaupam, da je juhica užitna tudi brez kisle smetane.

 

Na različnih koncih slovenske grude boste lahko slišali še najrazličnejše načine priprave gobove juhice, tudi bolj gozdno (npr. s kostanjem, namesto moke), pa brez krompirja (a z belo navadno moko), pa bistro ali motno juho, ne le kremne. Amapk, lepo vas prosim, nobena juha se ne skuha na enak način, pa tudi ne tako vroča kot se skuha. Različnost gobic, njihova svežina, suhost, pa tudi začimbe, jušna osnova itn. povzročajo tisto tako zaželeno veselje našim brbončicam. In domačnost. Vsak kuhar pa verjame, da je njegova juhica - verjetno najboljša. Tudi vaša. Naj bode poslednji nasvet posebej svečan: “Modro ravna, kdor juho ohranja na toplem, dokler se ne poje.”

 

Dober tek!

Dan odprtih vrat 2021 Kluba zamejskih študentov

Kam po maturi? Kako naj se vpišem na pravo fakulteto v Sloveniji? Katere možnosti mi sploh ponujajo univerze v Sloveniji? Če nimaš odgovorov na ta in podobna vprašanja, ne skrbi, Klub zamejskih študentov (KZŠ) bo poskrbel za to! KZŠ je prostovoljna,

Podaljšanje razstave Grafika Slovencev v Italiji

Kulturni center Lojze Bratuž so v sodelovanu z Avtonomno Deželo FJK, Ministrstvom za kulturo RS, Generalnim konzulatom RS v Trstu, Uradom vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mednarodnim grafičnim likovnim centrom in  Kulturno umetniškim društvom KONS odprli

dr. Edi Gobec

Dr. Edi Gobec, ugledni slovenski filozof, sociolog, antropolog, zaslužni profesor državne univerze Kent v ZDA, ustanovitelj in ravnatelj Slovensko-ameriškega raziskovalnega centra v Clevelandu, član Akademije znanosti v New Yorku in prejemnik številnih nagrad in odlikovanj. Dr. Gobec je svoje življenje

Tiskovna konferenca "Hišna imena kot dediščina in identiteta"

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske se že od leta 2009 ukvarja z zbiranjem hišnih in ledinskih imen. Sprva lokalna pobuda je sčasoma prerasla v projekt, ki že presega meje Gorenjske. Trenutno projekt obsega 22 občin na Gorenjskem in v Osrednjeslovenski regiji, …

Nadaljuj branje

Nadaljuj branje

Pomagaj, da se na Duolingo doda slovenščina

Ali poznaš koga, ki bi se rad naučil slovensko, vendar ne najde uporabnega materiala na internetu? Morda pa poznaš koga, ki zna slovensko, pa bi se rad naučil angleško? Duolingo je brezplačna spletna platforma za učenje jezikov (https://www.duolingo.com/). Gre za brezplačno

Povabilo k sodelovanju pri razstavi Parka vojaške zgodovine

Območje Republike Slovenije je zaradi svojih naravnogeografskih danosti eno od strateško najpomembnejših območij v Evropi. Skozi celotno zgodovino so se preko naših krajev selila ljudstva in premikale vojske, kar se odraža v bogati vojaškozgodovinski dediščini. Prav to je verjetno pomemben …

Nadaljuj branje

Nadaljuj branje

Tradicionalni koncert ZCPZ Trst v Stolnici svetega Justa

 Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu vabi na božični koncert Božični koncert tržaške Zveze cerkvenih pevskih zborov v stolnici svetega Justa je zelo občutna tradicija, doživeto glasbeno voščilo ob začetku novega leta, ki vsakič ponuja izvirne vsebine v znamenju zborovske glasbe.

Spletni tečaj "Elektronski informacijski viri za pomoč pri študiju in raziskovalnem delu"

 Narodna univerzitetna knjižnjica vabi na brezplačni spletni tečaj Elektronski informacijski viri za pomoč pri študiju in raziskovalnem delu, ki bo v četrtek 14. januarja 2021 ob 10. uri. Tečaj bo potekal v spletnem okolju, prek spletne platforme Zoom. Na tečaju bodo predstavili, kako

Černetovo nagrado za leto 2020 prejme Zulejka Devetak

 Včeraj, 10. januarja 2021, je bila, zaradi trenutnih razmer, ko ni mogoče organizirati večjih prireditev, pri sveti maši v župnijski cerkvi v Rojanu pri Trstu,  letošnji nagrajenki Zulejki Devetak podeljena Černetova nagrada, za njeno delo na področju slovenskega liturgičnega petja.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.