''Kuharska delavnica letos bo!'', smo si rekli v odboru Zdrženja prijateljev Slovenije na Nizozemskem. Po proslavi in pustovanju smo morali zaradi korone od marca naprej kar nekaj naših prireditev prestaviti na splet. Konec poletja, pred drugim valom korone, smo bili še optimistični, da se bomo konec novembra lahko družili na naši tradicionalni prireditvi. Nekaj kasneje smo že razmišljali o prijagojeni verziji, po kateri bi  kuharji na 1,5m razdalje kuhali. Pripravljeni jedi bi nato z upoštevanjem ukrepov postregli našim gostom. Med kuhanjem bi se ostali družili v jedilnici, mogoče tudi na 1,5m razdalje zaigrali tarok ali kakšno drugo družabno igro. A skrb za člane, za njihovo in za naše zdravje, je le prevladala, tako smo se v soboto, 28. novembra popoldne spet dobili na spletu. 

 

Jedilnik – Slovensko praznično kosilo - je bil temu primerno skrajšan, s našimi kuharji smo de dogovorili dogovorili za naslednje jedi:

  • Gobovo juho je pripravil Toni
  • Kruh z drožmi je pekla Barbara
  • Piščanca, polnjenega z kostanji, pečen krompir in dušeno rdeče zelje je pripravil Viktor
  • in Potico, orehovo in različnih drugih okusov, je seveda prispevala Mojca.

 

Bolj kot z klasičnimi kuharskimi težavami smo se letos ubadali z tehniko. Kako pripravo posneti v naših skromnih kuhinjah in z našim amaterskim znanjem snemanja in režije?! Ampak nam je, po dolgih urah priprav in testiranja, ob odločilni pomoči ‘montažerke‘ Zoje, vmes tudi že z malo obupa, vendarle uspelo! 

 

V soboto se nas je za našimi računalniki zbralo kar precej članov in drugih prijateljev Slovenije iz vse Nizozemske, udeležence smo imeli tudi iz Bruslja in iz Slovenije. V dobro uri smo preko Webex-a speljali našo spletno delavnico: si izmenjali recepte in izkušnje pri pripravi, pa tudi tiste drobne, a tako pomembe skrivnosti glede priprave in nabave, ki jedem naredijo pravi okus.

 

Pri zdravici pa smo že kovali načrte za naprej – kako lepo bi bilo, če bi naše kuharsko znanje spet delili, mogoče s kakšnim tečajem peke potice?! Seveda najraje v živo! Spodaj pa že z vami delimo recept in Tonijevo kriminalko okoli Gobove juhe.

Krožnik gobove juhe. žlica in kruh.

Operacija Gobova juha

 

Predvčerajšnjim je deževalo, dobro je namočilo rodno grudo. Gozdovje je kljubovalo jesenskemu času in v svojih nedrjih prebudilo gobice, ki so se ponosno razrasle ob starem, a mogočnem kostanju. Kostanjeve plodove je Viktor nabral že precej dni pred deževjem, tokrat pa je slišal, da je soseda s Poljske, ki se je zaradi ljubezni preselila v njihovo vas, pobočje z gobicami že veselo obiskala in jih odnesla domov za kulinarične poslastice. Nikoli, ampak res nikoli, ne bomo izvedeli, koliko jih je nabrala, a zagotovo veliko več, kot si mi lahko mislimo in kot je to v teh krajih dovoljeno.

 

Oni dan mi je javil, da brez prekrasnih gobic ne bo juhice v teh mokrih dneh, prežetih z vetrovi in nizko oblačnostjo. Dostavil jih bo, je šepnil. Ura ni bila znana, le okvirna lokacija. Tam blizu … in poleg … no, tega ne morem obelodaniti, saj zagotovo kakšni detektivi in inšpektorji berejo kriminalne dogodivščine v Lipovem listu, kajne?

 

Sicer pa je bil hladen večer. Ljudje so bili bolj ali manj doma. Ah, ti koronski časi brez usmiljenja., sem pomislil. Telefon. Brni. “Da,” sem se bolj vprašljivo odzval. Glas na drugi strani javi, da jih ima. Pridem naj za vogal, ob glavni cesti. Tam me čakajo vsi. On in njegove gobice. Pravzaprav so gobice od … žal vam ne morem zaupati njihovega lastništva, ker bi po nepotrebnem razkril identiteto mojih somišljenikov.

 

Naglo skočim v natikače in brezglavo stečem na sredo ceste. Nikogar. Kličem. Po telefonu, seveda.

 

“Kje pa si, za božjo voljo?”, hropem po telefonu.

 

“Obrni se na drugo stran,” mi pravi in prepoznam njegovo silhueto. Lani je predstavil zgodbo o Martinu Krpanu na slovenski kulturni praznik. Stopim hitreje proti njemu. Pogledujeva okrog, da naju ne opazijo, kako nekaj čarava. Pravi, da je vse v prtljažniku. Ok, napetost v meni vre in si mislim, kot da “šmuglava” z orožjem, ali pa z drogami. No, obstajajo tudi “nore gobe”, a tukaj nisva zaradi teh. Ampak zaradi tistih, drugih. Prav ste uganili, zaradi slastnih gobic. Zaradi jurčkov in kostanjevk.

 

“Uf!”, si rečem, ko mi jih preda, in se v vsej vnemi in vznemirjenosti spozabim fantu ponuditi šilce domačega. Ali pa vsaj kafe. Morda pa nisem hotel, da naju zalotijo pri dejanju. Saj veste, corpus delicti … in potem bi bile same težave.

 

Po primopredaji se fant odpelje naprej, ne da bi dajal vtis, da je prišlo do izmenjave. Ja, prav, do predaje prepovedanih gozdnih sadežev.

 

Takoj sem jih previdno očistil in poblanširal, ohladil, odmeril njihovo težo, pospravil po vrečkah in shranil v zmrzovalno skrinjo. Shranil sem jih za tisto kuharsko delavnico, ki jo vsi bojda tako nestrpno čakajo. Jaz tudi. Pod stresom. Samo da me ne prepoznajo. Potem bi to bil en velik škandal medarodnih razsežnosti.

 

Minilo je nekaj tednov in po vseh kolobocijah … evo, kuharska delavnica. In moj skrivnostni recept.

 

Za učinkovito zasledovanje vseh skrivnosti je potrebno veliko predanosti in ljubezni, pa tudi sledeče sestavine:

  • Maslo (25g in 70g),
  • Gobice, najbolje so mešane (130g in 350g),
  • Čebula, bela in rdeča (100g),
  • 2-3 stroke česna,
  • En manjši gomolj krompirja,
  • Zelenjavna jušna osnova (1.5 litra),
  • Korenje, 130g,
  • Suho belo vino, 0.5dcl,
  • Limonin sok (žlička in pol) [lahko se tega soka povsem izognete],
  • Kisla smetana (1dcl),
  • Lovorjev list, majaron, sol, poper, bazilika,
  • Peteršilj (razdelimo sesekljanega na dva dela).
  •  

V izvedbi tajne operacije (beri: priprave) sem tokrat deloval sam, čeprav sem od moje hierarhično nadrejene dame prejemal natančna navodila, kako je treba uravnoteženo ravnati, da bodo temu primerni rezultati vidni na obrazih naših gostov. Seveda, da me ne dobijo, sem se odlocil, da naredim juho za vsaj osem do deset zelo lačnih ust.

 

Torej, manjši košček masla razstopimo v kozíci, na maslu prepražimo manjšo količino gobic. Tako prepojene odstavimo in jih prihranimo za sklepno dejanje ob koncu kuhanja.

 

Drugi del masla razstopimo v isti kozíci, dodamo čebulo, ki smo jo nasesekljali na drobno. Na posteklenelo čebulo dodamo česen, malce zatem pa večji del gobic, dodamo vso jušno osnovo, na drobne kockice narezana krompir in korenje, dolijemo vino, dodamo limonin sok (ta je po želji, če želite nekoliko kiselkast pridih, saj so okusi različni) ter začimbe, ki jih doziramo po okusu. Nekaj petršilja sem prihranil za vrhunec kuhe.

 

Zavremo in na zmanjšanem ognju kuhamo še približno 20 minut. Odstavimo. Dodobra zmiksamo vsebino naše kozíce, do fine kašaste oblike. Sam imam navado, da prej odstranim tudi lovorjev list. Kozíco vrnemo nazaj na ogenj, dodamo “maslene” gobice in malce peteršilja po vrhu. Dodamo tudi kislo smetano. Za tiste, ki morda ne smete uživati mlečnih izdelkov, vam zaupam, da je juhica užitna tudi brez kisle smetane.

 

Na različnih koncih slovenske grude boste lahko slišali še najrazličnejše načine priprave gobove juhice, tudi bolj gozdno (npr. s kostanjem, namesto moke), pa brez krompirja (a z belo navadno moko), pa bistro ali motno juho, ne le kremne. Amapk, lepo vas prosim, nobena juha se ne skuha na enak način, pa tudi ne tako vroča kot se skuha. Različnost gobic, njihova svežina, suhost, pa tudi začimbe, jušna osnova itn. povzročajo tisto tako zaželeno veselje našim brbončicam. In domačnost. Vsak kuhar pa verjame, da je njegova juhica - verjetno najboljša. Tudi vaša. Naj bode poslednji nasvet posebej svečan: “Modro ravna, kdor juho ohranja na toplem, dokler se ne poje.”

 

Dober tek!

Predstavitev knjige Slovenski Gradec

V Univerzitetni knjižnici Maribor in ob soorganizaciji Avstrijske čitalnice, ki deluje v njenem okviru,  so v tem tednu predstavili dvojezično knjigo novinarja ORF in publicista Simona Ošlaka Gerasimova,  Slovenski Gradec.  Knjigo je založila Pavlova hiša iz Potrne, kjer se tudi…

Minister Arčon spregovoril z dijaki Gimnazije Novo mesto

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je v okviru obiska vlade srečal z dijakinjami in dijaki Gimnazije Novo mesto ter jim predstavil, kako vlada skrbi za ohranjanje povezav s Slovenci, ki živijo zunaj ozemlja države.…

Podaljšan je bil rok prijave na natečaj za mlade ob 160-letnici Slovenske matice

Slovenska matica, naše najstarejše slovensko kulturno in znanstveno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, letos praznuje 160-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti je objavila natečaja za najboljše filozofske eseje in za najboljša naravoslovna predavanja, namenjena dijakom in študentom.   Na…

Obisk predstavnikov Nadškofijske Karitas Maribor v Zranjaninu

V sredo, 20. marca 2024, so bili v Društvo Slovencev Planika Zrenjanin deležni prijetnega obiska prijateljev iz Nadškofijske Karitas Maribor.   Obiskali so jih predsednik Karitasa Maribor Branko Maček, tajnik Darko Bračun in župnik Andrej Firbas, ki so se tudi…

Slovenci v Banja Luki obeležili gregorjevo

V soboto, 16. 3. 2024, so osnovnošolci pri dopolnilnem pouku slovenščine obnovili svoje znanje o gregorjevem s kreativnim ustvarjanjem tudi sami obeležili dan, “ko se ptički ženijo”.   Gregorjevo je praznik, ki se praznuje 12. marca, na god sv. Gregorja.…

Učenci slovenščine v Zrenjaninu so si ogledali film Gajin svet 2

V soboto, 23. marca 2024, si je v prostorih Društva Slovencev Planika iz Zrenjanina skupina osnovnošolcev med poukom slovenščine ogledala film Gajin svet 2.   V Društvu Planika se iskreno zahvaljujejo Dragomirju Zupancu, poklicnemu režiserju, organizatorju Dnevov slovenskega filma v…

Izšla je aprilska številka otroške revije Pastirček

Izšla je aprilska številka zamejske otroške revije PASTIRČEK, ki jo izdaja Zadruga Goriška Mohorjeva v Gorici. Nova številka 8 (šolsko leto 2023/2024) je kakor prejšnje izdaje polna zanimivih poučnih zgodb, pobarvank, otroških pesmi in zabavnih iger. Strani revije krasijo otroške risbe…

Dobrodelna akcija Slovenske Vincencijeve konference v pričakovanju cvetne nedelje

Člani Slovenske Vincencijeve konference so v sredo, 20. marca 2024, obiskali vilo Tomažič, kjer jih je na dvorišču svoje rezidence sprejel generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Gregor Šuc. To ni bil običajni institucionalni obisk, ampak prava dobrodelna akcija v…

Slovensko društvo v Belgiji organiziralo predavanje o zdravstvu v Belgiji

V četrtek, 21. marca 2024, ob 19. uri je Slovensko društvo v Belgiji (Slo-Bel) organiziralo informacijski bazar na aktualno tematiko – Zdravstvo in zdravstveno zavarovanje v Belgiji. Krajši prispevek o dogodku je pripravila Lea Iskra, predsednica društva.   Uvodoma smo…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.