Prvi predsednik Vseslovenskega kulturnega odbora, še danes največje krovne organizacije Slovencev na vzhodu Kanade, delegat in ustanovni član Svetovnega slovenskega kongresa, nekoč tudi predsednik Kanadskega slovenskega kongresa, pobudnik in vodja programa ugotavljanja števila oseb slovenskega porekla v okviru kanadskega popisa prebivalstva, Stane Kranjc, si je nesebično in aktivno prizadeval širiti slovensko narodno zavest med kanadskimi Slovenci in tako s svojim delovanjem močno pripomogel h kanadskemu priznanju samostojne Slovenije.
Misel, ki jo je Stanetu Kranjcu dejal njegov praded, »Stanko, ko se bomo rešili diktatorjev, če boš ti ali tvoji otroci še živi, ne stojte ob strani, delajte in pomagajte, da pridemo do svoje države«, je zaznamovala njegovo pot.
Na podlagi ideje o ustanovitvi Svetovnega slovenskega kongresa konec 80-tih let je bil v Kanadi leta 1989 ustanovljen pripravljalni odbor Konference zdomskih Slovencev, ki se je kasneje, na predlog Staneta Kranjca, preimenoval v Kanadski slovenski kongres. Kot je dejal Kranjc, naj »Kanadski Slovenski Kongres zastopa vse Slovence na ravni nadstrankarskih slovenskih idealov, ki zadevajo uveljavitev in rast slovenstva. Povezuje naj Slovence v kulturi, znanosti, gospodarstvu in politično pluralističnem demokratičnem sistemu, da bo slovenski narod odločal, ustvarjal in gradil svojo bodočnost sam.« Glavni cilji kongresa so bili uveljavljanje samostojnosti in suverenosti slovenske države, prizadevanje za mednarodno-pravno priznanje Slovenije ter ustanovitev Svetovnega slovenskega kongresa.
Kranjc je bil v tistem času tudi predsednik Vseslovenskega odbora, ustanovljen leta 1990, da bi pomagal prizadetim zaradi hudih poplav, ki so opustošile Slovenijo. Odbor je leto kasneje delovanje razširil na moralno, finančno in politično pomoč Sloveniji pri ustanavljanju samostojne države. Opravili so več klicev kanadskim voditeljem v Ottawo, pisali so pisma in manifestirali za priznanje države, še posebej ob napadu JLA na Slovenijo. Tudi duhovniki po vseh slovenskih cerkvah so darovali maše za Slovenijo.
Kranjc se je 26. junija 1991, skupaj z ostalimi delegati kongresa, udeležili svete maše v ljubljanski stolnici in ustanovne proslave Slovenije v Ljubljani. Trenutek, ko je pred Parlamentom jugoslovansko zastavo uradno zamenjala nova, slovenska, je bil za slehernega Slovenca nepozaben zgodovinski dogodek, poln veselja in upanja. Po besedah Staneta Kranjca je bil Cankarjev dom tiste dni pravi “War Room – vojna soba, štab”.
Stane Krajnc je bil rojen v Nadanjem selu v bližini Postojne, kjer je obiskoval osnovno šolo. Leta 1951 je prek Trsta odpotoval v Kanado, kjer je pridobil vrsto diplom s področja poslovnih ved, industrijskega managementa, prehrambene industrije. Še danes, pri 89 letih, je aktiven član Slovenskega letovišča, Kanadskega slovenskega kongresa, društva Simon Gregorčič, župnije Brezmadežne v Torontu, Slovenian Credit Union, Kanadskega Slovenskega zgodovinskega društva in Starostnega doma Lipa. Vse življenje je bil dejaven v različnih prostovoljnih in človekoljubnih organizacijah ter v slovenski skupnosti. Bil je tudi med pobudniki in ustanovitelji Kanadsko-slovenske gospodarske zbornice.
Zaradi številnih dejanj v dobro slovenstva in Slovencev, finančne podpore Sloveniji ter zaradi aktivnega zavzemanja za osamosvojitev Slovenije in njeno mednarodno priznanje je prejel Posebno zahvalo Izvršnega sveta Skupščine RS za nesebično pomoč ob agresiji nad RS, priznanje in zahvalo za dolgoletno in uspešno delo med Slovenci v Kanadi, odlikovanje Predsednika RS z redom za zasluge za zaslužno delo v slovenski skupnosti v Kanadi, priznanje Slovenia Credit Union za nesebično delo med Slovenci v Kanadi in po svetu, priznanje za zasluge pri nastanku in izhajanju Glasila kanadskih Slovencev pa mu je podelil tudi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.