Stanislava Gregorič, kulturna delavka, pisateljica, novinarka in organizatorka, ki je kar 28 let živela in delovala med Slovenci v Avstraliji, je ena tistih, ki so že zgodaj začutili odgovornost, da svoji domovini Sloveniji pomagajo na poti v samostojnost.

Stanka Gregorič je, kot so zapisali v obrazložitvi ob prejemu medalje za zasluge, ki ji jo je letos vročil predsednik Republike, proti koncu osemdesetih let slišala klic zgodovine. Dogodke tistega časa je zaradi oddaljenosti in neobremenjenosti morda videla jasneje –  razumela je znamenja velikih sprememb in sprevidela namere tedanjega srbskega političnega vodstva ter o tem seznanjala tudi javnost v Avstraliji in pri nas. Sama pravi, da je to čutila kot notranji  »premik«.

V državi Viktorija je spodbudila ustanovitev in tudi vodila Društvo za podporo demokracije v Sloveniji, ki je bil vidni znak podpore Demosu. Bila je ustanoviteljica in dve leti (1990-1992) tudi urednica glasila Slovensko Pismo. Gre za glasilo Avstralsko slovenske konference, torej ene od konferenc Svetovnega slovenskega kongresa, pri ustanovitvi katere je gospa Gregorič prav tako odigrala pomembno vlogo, bila je namreč prva organizacijska tajnica, intenzivno pa je sodelovala tudi pri ustanavljanju slovenskih narodnih svetov konference. Za Svetovni slovenski kongres v Ljubljani je pripravila zbornik Avstralske slovenske konference, za Slovenski narodni svet Viktorije pa publikacijo Avstralija – naša bitka za Slovenijo. Je tudi članica Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve.

Stanka Gregorič se je rodila 22. avgusta 1938. V Avstralijo je odšla leta 1974. V vseh teh letih, ki jih je preživela v Avstraliji, je za slovenstvo, Slovence in tudi Slovenijo delala z veliko navdušenja in ljubezni. Vseh njenih aktivnosti ni mogoče našteti, omenimo jih lahko le nekaj. Kmalu po prihodu v Avstralijo, leta 1979, je postala urednica slovenske oddaje na avstralskem radiu, pisala je tudi za slovensko stran jugoslovanskega dnevnika Novo doba.  Vsa leta je aktivno spremljala dogajanja v domovini. Leta 1993 je bila med ustanovitelji avstralsko-slovenskega informativnega časopisa Glas Slovenije, ki mu je dala tudi ime.  Časopis, ki je imel še prilogo The Voice of Slovenia, je urejala deset let. Leta 1998 ja postal prvi elektronski slovenski časopis v Avstraliji v obliki portala Stičišče avstralskih Slovencev, ki še danes uspešno deluje. Sodelovala je pri ustanavljanju slovenske televizije v Sydneyu, dala je pobudo za ustanovitev dobrodelne organizacije pri Slovenskem narodnem svetu Viktorija, vpeta je bila v zbiranje pomoči po desetdnevni vojni, različnih naravnih nesrečah in za bolnišnice v Sloveniji.

Leta 2002 se je vrnila nazaj v domovino in ostala aktivna na družbenih omrežjih, občasno je pisala tudi  za lokalne časopise. V Avstraliji, še posebej pa v avstralski slovenski skupnosti, je pustila velik pečat. Za svoje delo je prejela številna priznanja tako v Sloveniji kot tudi v Avstraliji. Še posebno težo pa ima gotovo letos prejeta medalja za zasluge, ki ji jo je, za pomemben glas o domovini, ki ga je dala Slovencem v Avstraliji, 14. julija 2021 vročil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.