Na pobudo dr. Barbare Zorman Univerze na Primorskem so učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Banjaluki vzpostavili sodelovanje s študentkami, ki v Kopru obiskujejo drugi letnik študija pedagogike. Sodelovalo je devetinštirideset študentk. V okviru praktičnega dela pri predmetu Medkulturnost v vzgoji in izobraževanju, ki ga vodi dr. Barbara Zorman, so se preko zooma povezale z učenci, ki se učijo slovenščino pri Barbari Hanuš. Študentke so učence povprašale po njihovem odnosu do Slovenije, o delu Društva Slovencev Triglav ter o življenju v Banjaluki.

 

Nekatera njihova spoznanja:

 

Spoznala sem, koliko smo si različni a hkrati podobni. Koliko se lahko naučimo od drugih kultur in s tem popestrimo svoje življenje. Vesela sem za to izkušnjo !

 

Preko intervjuja sva izvedeli, da je Banjalučanom naša kultura zanimiva in se precej razlikuje od naše. Spoznali sva , da za biti učenje slovenščine resničen zalogaj, hkrati pa si prizadevajo za učenje slovenščine, da bi se lažje vključili v slovensko študijsko in delovno okolje.

 

Lepo je videti, kako pripadniki drugega naroda cenijo slovenski narod, kulturo in jezik. Zanimivo je videti, kakšno željo imajo po učenju slovenščine, že to, da imajo možnost gledati slovenske televizijske programe jim pomeni veliko. Spoznavali sva, da je učenje slovenščine velik izziv in  da smo lahko ponosni na naš posebni jezik in kulturo.

 

Ugotovila sem, da ljudje dajejo svojim koreninam velik pomen in se z njimi želijo seznaniti, spoznati obstoječo kulturo in biti delček le te.

 

Predvsem me je intervju pozitivno presenetil, saj nisem pričakovala tako pozitivne izkušnje. Z intervjuvanko smo se res dobro ujele in se pogovarjale dolgo časa in se tudi dogovorile, da gremo na kavo, ko pride v Slovenijo. Navdušena sem, ko vidim, da se ti ljudje iz drugih kultur samoiniciativno želijo učiti našega jezika, ki pravzaprav ni lahek za učenje. Res sem vesela, da sem imela priložnost imeti tako izkušnjo.

 

Nad pogovorom z dijakinjo iz Banjaluke, ki ima slovenske korenine, sva bili pozitivno presenečeni, saj je bila zelo zgovorna, njeno znanje slovenščine je odlično, izrazila je navdušenje nad Slovenijo in željo po prebivanju ter študiranju v Sloveniji. Čeprav je bila Slovenka mama njene babice, tudi sama ohranja slovensko kulturo in jezik ter zase in za svojo družino pravi, da so tako Slovenci kot Srbi. Lepo je videti željo dijakinje po stiku s slovenskimi koreninami.

 

Pogovor je pustil izjemen vtis. Veseli me, da se s takim veseljem učijo slovenščine in da jim ta toliko pomeni. Lepo je videti, da se zanimajo še za druge kulture. Veseli me tudi, da si želijo spoznati Slovenijo in njene prebivalce in nekoč tudi priti sem.

 

Pogovor z  gospo iz Bosne, ki ima slovenske korenine , je bil zelo sproščen in prijeten. Obe se strinjava, da je bila to pozitivna izkušnja, preko katere sva lahko spoznali tako njeno kulturo kot tudi našo skozi  njene oči. Najzanimivejše je to, da se gospa v Sloveniji počuti kot doma, da zelo ceni našo naravo in prijaznost med ljudmi. Prav tako pa nama je povedala, da se ji zdimo Slovenci narod, ki zelo ceni svoj jezik, kulturo in državo.

 

Pogovor z gospo mi je dal vpogled v drugačen način življenja, saj je njena družina razseljena. Sama živi v Banjaluki, ena hčerka živi v Ljubljani, druga na Dunaju. Kot upokojenka je zelo aktivna, kar mi je bilo zelo všeč.

 

Intervju naju je pozitivno presenetil, saj sva tudi sami začeli gledati na našo kulturo še bolj pozitivno, pridobili sva informacije, kako je živeti v tujini in osebni pogled na življenje v Banjaluki.

 

Pri intervjuju z gospodom Mladenom Bubonjićem sva ugotovili, da veliko ve o zgodovini svoje družine in o slovenski kulturi. Podal nama je tudi veliko informacij o samem društvu. Čeprav je zelo zaposlen, si je vzel veliko časa, da je odgovoril na najina vprašanja.

 

Po pogovoru z Barbaro Hanuš sva spoznali, kako pomembna je empatija in razumevanje pri delu z učenci priseljenci. Pokazala nama je, da lahko vsak z neko željo in voljo pomaga učencem priseljencem po svojih najboljših močeh ne glede na poklic ali pozicijo v šoli.

 

Študentke drugega letnika pedagogike na Univerzi na Primorskem

Bilten
Bilten

Prireditev Sloveniji za 30 let (Dobrodošli doma 2021)

Vljudno vabljeni na prireditev “Sloveniji za 30 let”, ki bo v soboto, 3. julija 2021, v Ribnici. Letos smo tradicionalno prireditev za Slovence v zamejstvu in po svetu Dobrodošli doma poimenovali malo drugače. Ker praznujemo 30 leto osamosvojitve Slovenije, želimo nameniti posebno

Nagradni natečaj: "Kje sem bil pa jaz leta 1991?"

»Kje sem bil pa jaz leta 1991?« je vprašanje, ki si ga je gotovo vsak že postavil letošnje leto, ko praznujemo 30. obletnico ene najpomembnejših odločitev za našo Slovenijo, odločitev, da postanemo samostojna in neodvisna država. Če pa ne, vas

Zakaj celice včasih pojedo viruse?

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija  in Koroški mladinski kulturni center Kompleks organizirata spletno poljudnoznanstveno predavanje, ki ga bo v četrtek, 24. junija, ob 19. uri izvedela Veronika Cencen, ASEF Fellow 2016 in doktorska študentka bioinženiringa na Zveznem tehnološkem inštitutu Lausanne v Švici. Veronika

Jože Slobodnik

Jožeta Slobodnika, podjetnika in kasnejšega častnega generalnega konzula Republike Slovenije v Kanadi, so dogodki, ki so se leta 1991 odvijali v Sloveniji, spodbudili, da se je dejavno zavzel za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. Leta 1990 je bil med ustanovnimi člani Kanadskega

Poročilo po predavanju prof. Bigginsa

V torek, 15. 6. 2021, je Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) organizirala predavanje “Od slovenske do svetovne književnosti: slovenski pretekli in prihodnji prispevki k svetovnemu literarnemu kanonu”, ki ga je izvedel Michael E. Biggins, Ph.D., profesor na Oddelku za slovanske jezike

Dobre prakse globalnih zaposlovalcev

Društvo VTIS je po letu aktivnega zbiranja in analize podatkov, intervjujev in anket, objavilo rezultate raziskave v publikaciji Dobre prakse globalnih zaposlovalcev, v kateri predstavljajo slovenskim podjetjem in organizacijam paleto idej za privabljane in zadrževanje najboljših talentov. Glavni namen publikacije je,

Društvo mladih Slovencev v Italiji, Mittelab in ZKB Mladi prirejajo prvo srečanje na svojem skupnem sedežu v Trstu

Društvo mladih Slovencev v Italiji, Mittelab in ZKB Mladi prirejamo prvo srečanje na svojem skupnem sedežu v Trstu, na ulici Molino a Vento 154, ki nam ga v brezplačno uporabo daje Zadružna Kraška Banka Trst Gorica. Druženje, ki bo potekalo v

Pripovedno-zamejski večer z Dušico Kunaver

Ljudske pripovedi med zamejskimi SlovenciDva najlepša lika slovenskih ljudskih junakov – Miklova Zala in Peter Klepec – sta zrasla za mejami. Ob teh dveh junakih bomo nanizali še ostale pripovedke in ljudske vrednote onkraj meja današnje Slovenije, skupaj pa bomo

Knjižni sejem Mesto knjige v Novi Gorici

Od 15. do 18. junija bo v Novi Gorici potekal knjižni sejem Mesto knjige. Pri Ravnikarjevi maketi na Bevkovem trgu bo med 15. in 21. uro na stojnicah svoje knjige razstavljalo več kot 20 založb. Sejma se bosta pri skupni stojnici

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.