Dr. Vlado Rus je bil v drugi polovici 80. let prejšnjega stoletja aktivno vključen v začetke univerzitetnega povezovanja med ljubljansko in clevelandsko univerzo. Bil je tudi pobudnik in predsednik odbora za pobratenje mest Cleveland in Ljubljana. Z velikim veseljem in ponosom se je spominjal, da je v Slovenijo prispel ravno 25. junija 1991, na dan razglasitve naše državnosti in naslednji dan sodeloval tudi na ustanovnem zboru Svetovnega slovenskega kongresa.
Dr. Rus je bil profesor političnih ved, ruskega jezika in književnosti ter zgodovine vzhodne Evrope na Western Reserve University, Cleveland State University in Cuyahoga Community College. Hkrati je bil pomemben sodelavec v kabinetu clevelandskega župana Ralpha Perka kot direktor oddelka za človeške vire in ekonomski razvoj. Bil je tudi svetovalec guvernerja Ohia in kasnejšega zveznega senatorja Georga Voinovicha. Vse od začetka 70. let prejšnjega stoletja, ko se je politična klima v Sloveniji prvič za kratek čas nekoliko otoplila, je verjel, da bi medsebojno povezovanje med Slovenijo in slovenskimi izseljenci v ZDA obojim zelo koristilo. Možnost za udejanjanje teh idej se je pojavila dobro desetletje kasneje, na pragu slovenske pomladi. Bil je pobudnik in predsednik odbora za pobratenje mest Cleveland in Ljubljana. To je pomenilo, da so se predstavniki obeh občin začeli obiskovati in kovati skupne načrte, med drugim so v Cleveland začele prihajati kulturne skupine iz Slovenije. Navezal je stike tudi z Univerzo v Ljubljani, posebej s Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo, skupaj so pripravili program študijskih izmenjav. Kar nekaj ljubljanskih študentov, tudi takih, ki so kasneje v javnem življenju v Sloveniji odigrali pomembno vlogo, je del študija opravilo v Clevelandu. Skupaj s FSPN so leta 1988 pripravili tudi osnutek raziskovalnega programa, ki naj bi obravnaval perspektive slovenskega naroda, pri tem pa vključil Slovence v Sloveniji, izseljenstvu in zamejstvu. Uporabili so nov koncept »skupnega slovenskega kulturnega prostora«, ki je nato uveljavil in obdržal do danes. Raziskava kasneje zaradi izbruha vojne žal ni bila dokončana. Prav tako zaradi vojne ni bilo realizirano celosemestrstrsko gostovanje dr. Rusa v Ljubljani, kjer naj bi gostujoči profesor na univerzi.
Bil je zelo aktiven član slovenske skupnosti v Clevelandu. Med drugim je bil dolgoletni predsednik Slovenian American Heritage Foundation, ki je prirejala številna predavanja in dogodke ter se trudila za zbliževanje predvojne in povojne slovenske skupnosti v ZDA. Ob njegovi ustanovitvi se je navdušeno priključil tudi Svetovnemu slovenskemu kongresu in se kot predstavnik ameriških Slovencev udeležil ustanovnega zbora v Ljubljani 26. junija 1991. Dr. Rus je do 90. leta starosti prostovoljno poučeval slovenščino za odrasle v slovenski župniji sv. Vida v Clevelandu.
Vlado Rus je bil rojen leta 1925 na Reki (današnja Hrvaška) v slovenski družini, ki je izvirala z Dolenjske. Na Reki je zaključil šolanje (osnovno šolo v italijanščini, srednjo pa v hrvaščini) do mature leta 1944. V letih 1944 – 1945 je bil del mreže, ki je pomagala reševati Jude, ki so živeli na Reki, v Ljubljani in v Trstu. Ilegalno je potoval med tremi mesti in sodeloval pri tajnem odpravljanju Judov v Benetke, kjer so se nato skrivali po katoliških samostanih, dokler jih niso pretihotapili v Švico. Po koncu druge svetovne vojne je kratek čas v Benetkah delal za Britansko obveščevalno službo, nato pa se je preselil v Trst, kjer je na univerzi študiral politične vede ter se vključil v življenje slovenske skupnosti v mestu. Med drugim je postal tajnik Akademskega kluba Jadran. V tem času je zavrnil sodelovanje z jugoslovansko, britansko in ameriško obveščevalno službo. Po diplomi iz političnih ved je vpisal še študij prava, istočasno pa je med letoma 1948 in 1951 poučeval na slovenski nižji srednji šoli v tržaškem Romljanu. Spomladi leta 1951 je emigriral v ZDA in v Clevelandu preživel preostanek svojega življenja. Tam je postal zelo aktiven član slovenske skupnosti. Nadaljeval je tudi z izobraževanjem in dosegel diplome iz ruščine, francoščine, politologije ter slovanskih jezikov in literature.
Na začetku 21. stoletja se je dr. Rus angažiral tudi v podporo slovenskemu vključevanju v zvezo NATO. Spominjal se je, da so novembra 2002, ko je bila Slovenija skupaj z nekaj drugimi državami povabljena v NATO v Clevelandu predstavniki teh držav skupaj proslavili dogodek. Proslava se je odvila v šolski in cerkveni dvorani latvijske skupnosti, Latvija je bila namreč prav tako povabljena v NATO, soorganizatorka je bila American Nationalities Movement, kjer je bil dr. Rus tajnik. Glavni govornik je bil po telefonu iz Prage, kjer je potekalo zasedanje NATA, ameriški senator slovenskih korenin George Voinovich, večer pa je povezoval legendarni slovenski radijec iz Clevelanda Tony Petkovsek.
V enem izmed intervjujev je dr. Vlado Rus, ozirajoč se na svoje življenje, dejal: »Življenjske razmere bi me lahko spremenile v Italijana, Hrvata, komunista itd. – pa, hvala Bogu in staršem (mama je vedno pravila, da nas je Slovencev malo – zato moramo biti odlični!), sem z osamosvojitvijo Slovenije doživel dan, ki mi je opravičil trmasto vztrajnost, da ostanem v duhu in dejanju, kar mi je mati d'jala – Slovenec sem!«
Vlado Rus je umrl leta 2020 v Clevelandu
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2021 © Vse pravice pridržane.
